Uvodivna: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Mhladnik (pogovor | prispevki)
New page: Priskrbel Kozma Ahačič. <poem> Pesmi smo, pohlevne male, Tihe duše rahla stvar; Ne prepuste, ne prezale, Sličnočutnim šibki dar. Voljno vsi nas poslušajte, Govorečim gre pozo...
 
Mhladnik (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 34:
Krive so družice ravnih,
Ima vsaka svoj poklic.
 
Po obsežku smo romance, Vse na vagi lahka stvar, Po domače, le za znance, Modrijanu prazne kar.
Ki v steržen se iti trudi, Bo zadel na kako reč,
De bi vredna bila téhtanja, Včasih lika, gladbe, žéhtanja. -Kdor se pak oblikam čudi,
Tem bo kako jedro všeč. Bo nektera vam nevažna; To je puste dobe znak, Cvetla ni Slovenji pražna, Čutil kerč je v desni vsak. Kjer pa hira prosto djanje, Rada pesmica zbolí;
Zdaj Slovenja, prej zadúšena, Iz okornih spon je zlúšena, Prenehalo zdaj bo spanje
V blesk domovja, dvombe ni. Res je, bravšimu te stavke Kadkada se zdelo bo,
Terja de po kmetih davke, Ki v plačilu terdi so.
Ki pa slajši misli vda se, Globokejši seže v stvar, Najde tud vesele známenja, Za poslopje krasno kámenja; Ak oberne brano na-se,
Pojde v prid mu, nikda v kvar.
Tak smo mirne koreničke Za prihodni čversti hrast, Gnal bo verhe, ne veršičke; Domovini naši v čast. To pa niso vam obeti,
So le želje do Bogá. -Bratje, sercu temu vpisani, Ste sami dovolj prebrisani, Žita v setvi znate zreti, Ali v prid bo žetva šla.
 
</poem>