Živi mrtvec (Julij Bučar): Razlika med redakcijama

Vesna je bila tu. Okroglolica

deva prišla je bliskoma, kakor na

pram vsemu premrlemu in mrzlemu

ter je trosila iz svojega zlatega roga

Cefir je liki oživljajoč duh vel

rajske vonjave zemljanom nasproti

svit propovedovali so o vstajenju

prirode. Vse, vse je dihalo blaženstvo,

Prijatelja sta so spogledala. To je pomenilo: Sedaj je prišel čas veselem u dejanju.

 

sta bila na mestu. Časa sta imela

vsled svoje neodvisnosti dovolj in

Franceljnu tudi ni bila kar tako. Od

tam sta nameravala prijatelja tudi v

 

To je bil prvi izlet teh dveh

Veselje ne vpraša po času in tak o

je prišlo, da je ena ura hitela za

 

Kikeriki! Oglasila se je že nekje

 

»Ostanite, ostanite, gospod!« milo

ponesrečenca. »Ne moremo ga tukaj

 

»No — naj bo — a glejte, da

 

Naš Francelj ni štedil z besedami, temveč je kmetom, ki so ga

bi bil pri nesrečnem dogodljaju prisoten.

Tujec pa je ležal nepremično v jarku, svareč izgled nepotrebni kolesarski družbi, kakor so dejali kmetje.

Povsod sočutni obrazi-

 

ponesrečenčevo kolo izvlekel na cesto ter ga obdržal v roki, svojega pa je

sodni komisijon, ker se je lahko dogodilo hudodelstvo. Francelj pa se ni zmenil za te ugovore ter je kmete, katerim se je predstavil kot sodni, v takih stvareh izkušeni uradnik, prepričal, da sodi mrtvec v mrtvašnico.

 

kar je kmete osupnilo; groze so se razpršili ter so postali kakor pribiti, odreveneli, da je bilo strašno videti, kajti mrtvec je hipoma sedel na

svojem kolesu in je letel kakor vihar

Hihihihihi! zakrehoče se kos v grmu. Govnobrbec priletel je kmetu, kakor v zasmeh, brenčeč ob nos ter je pal s kratko pretrganim »fine« v krvno lužo, katera je imela svoj obstoj zahvaliti razposajenosti Pepeta, bi je bil poleg sebe razlil krvi podobno tekočino.

 

 

[[Kategorija:Podlistki]]