Živi mrtvec (Julij Bučar): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 13:
Vesna je bila tu. Okroglolica
deva prišla je bliskoma, kakor na
klic, zmagonosna, neprizaneljivaneprizanesljiva na ­
pram vsemu premrlemu in mrzlemu
ter je trosila iz svojega zlatega roga
Vrstica 21:
Cefir je liki oživljajoč duh vel
rajske vonjave zemljanom nasproti
in kukavica in Škrjančekinškrjanček in solnčni
svit propovedovali so o vstajenju
prirode. Vse, vse je dihalo blaženstvo,
Vrstica 33:
Prijatelja sta so spogledala. To je pomenilo: Sedaj je prišel čas veselem u dejanju.
 
To sta bila dva prava tiča, Francelj in Pepe. »Debela« prijatelja, »debela« v prispodobi in v istini ter iz ­bornaizborna kolesarja. Kjer se je sploh šlo za kako šalo, za kako burko, tam
sta bila na mestu. Časa sta imela
vsled svoje neodvisnosti dovolj in
Vrstica 54:
Franceljnu tudi ni bila kar tako. Od
tam sta nameravala prijatelja tudi v
več kilometrov oddaljeno mest omesto Kr. ter Pepetovo ljubico obiskati. Zmerom dve muhi na en udarec.
ter Pepetovo ljubico obiskati. Zmerom dve muhi na en udarec.
 
To je bil prvi izlet teh dveh
Vrstica 68 ⟶ 67:
Veselje ne vpraša po času in tak o
je prišlo, da je ena ura hitela za
drug odrugo v brezkončnost.
 
Kikeriki! Oglasila se je že nekje
Vrstica 129 ⟶ 128:
 
»Ostanite, ostanite, gospod!« milo
prosi kmet, kazoč toplo sočuslvosočustvo za
ponesrečenca. »Ne moremo ga tukaj
pustiti ležati, kakor žival, saj je vendar človek, pa še gospod je. Grem po par ljudi, da spravim ospravimo nesrečneža v mrtvašnico.«
 
»No — naj bo — a glejte, da
Vrstica 141 ⟶ 140:
 
Naš Francelj ni štedil z besedami, temveč je kmetom, ki so ga
z odprtimi usti poslušali, pripovedopripovedoval ­najmanjše podrobnosti, kakor da
val najmanjše podrobnosti, kakor da
bi bil pri nesrečnem dogodljaju prisoten.
Tujec pa je ležal nepremično v jarku, svareč izgled nepotrebni kolesarski družbi, kakor so dejali kmetje.
Vrstica 150 ⟶ 148:
Povsod sočutni obrazi-
 
Naš Francelj je dal kmetom na ­vodila, kako imajo ravnati, da spravijo mrtveca na voz, dočim je on
ponesrečenčevo kolo izvlekel na cesto ter ga obdržal v roki, svojega pa je
prislonil; ob jeduemjednem je izvedel, da se je slučaj tudi že naznanil orož­nikom in sodišču, da se je pa reklo, da se mora pustiti mrtveca nedo taknjeneganedotaknjenega ležati, dokler ne pride
sodni komisijon, ker se je lahko dogodilo hudodelstvo. Francelj pa se ni zmenil za te ugovore ter je kmete, katerim se je predstavil kot sodni, v takih stvareh izkušeni uradnik, prepričal, da sodi mrtvec v mrtvašnico.
 
O nOn je sam pomagel s prosto roko mrtveca nakladati, p ipri čem se mu je seveda s kolesom prav približal. Tu se je hkrati nekaj zgodilo,
kar je kmete osupnilo; groze so se razpršili ter so postali kakor pribiti, odreveneli, da je bilo strašno videti, kajti mrtvec je hipoma sedel na
svojem kolesu in je letel kakor vihar
Vrstica 163 ⟶ 161:
Hihihihihi! zakrehoče se kos v grmu. Govnobrbec priletel je kmetu, kakor v zasmeh, brenčeč ob nos ter je pal s kratko pretrganim »fine« v krvno lužo, katera je imela svoj obstoj zahvaliti razposajenosti Pepeta, bi je bil poleg sebe razlil krvi podobno tekočino.
 
Malopridna šoja letela j eje hripavo
deroč se nad glavami slikovito porazstavljenih kmetijskih sob. Tam daleč pa so kukavica, škrjanček, slavček klicali svoj »bravo!« in drevesa, grmiči, travice, vsa mlada pripriroda smejala se je pohvalno obema
komedijantoma — imprezariju Franceljnu in njegovem unjegovemu živemu mrtvecu.
roda smejnla se je pohvalno obema
komedijantoma — imprezariju Franceljnu in njegovem u živemu mrtvecu.
 
[[Kategorija:Podlistki]]