Na Osojah: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 943:
'''Matija.'''
Matija (sedeč pred cerkovnikovo hišico z vrčem vina pred seboj). Kar ne dá mi proč; tu posedim, dokler ne pride mimo; z doma me je lehko prepodila, da ji sosedim, tega mi braniti ne more, tudi gospôska ne! Pojdem že, a predno grem, zapišem ji še spomenico, da jo bo pismenovala svoj živi dan. Le to čakam še, da pride kdo, ki (tiheje) slepo gre s človekom, ki ga lehko vrezneš v hrbet in se mu smeješ v pest ter svojim pôtem greš. Če je naletim na pravega? Hej, saj sí je z mnogimi v kregu, in nij ga človeka, ki bi časi malo krempljev ne pobrusil rad; človek mora le oko imeti dobro in jkar prijeti se tacega. (Trka.) Vina! - Le počasi! Če danes ne, pa jutri. Ne skadim se ne, za to sem jaz. Zdaj zopet starega Matijo čutim v sebi! Vina!
===Drugi prizor.===
'''Matija. Cerkovnik.'''
Cerkovnik (plešast, pedantičen). To je zadnji polič, ki ga točim daj, gospod župnik so precej tukaj, beró danes tu gori mašo in kar je tacega.
Matija (pije). Če krčmarite, morate točiti.
Cerkovnik. Prav za prav sem res krčmar, pa poleg tudi učitelj in cerkovnik, in kar je tacega; prav za prav sem prav za prav cerkovnik in poleg tudi učitelj in krčmar in pa kar je tacega; ali ker se tukaj gori pri nas malokedaj bere maša, navadno je le na svetega Jerneja in treh kraljev dan, in če je kaka poroka, kak krst in kar je tacega, toraj sem prav za prav krčmar, pa prodajam tudi tobak in rute in kar je tacega Ho, tu že gre ženin in nevesta in kar je tacega.
===Tretji prizor.===
'''Prejšnja. Tilen, Micka, hlapci, dekle, stare žene,''' vse praznično oblečene, z rudečimi nagelci, za ušesi in na klobucih, '''kotlar''' med njimi, z leve, zvunaj plota.
Micka. Ali je že čas, cerkovnik? Gospod župnik že tukaj?
Cerkovnik. Že mogoče, dečva Micka, sem že slišal nekaj razbotati v zakristiji. Kje tičé pa paglavci, ministrantje? (Kliče v hišo.) Venkaj, paglavci in kar je tacega!
(Dečka prideta.)
Micka. Dajte malo potrpeti, ljubi cerkovnik; glejte, Neža, ki bi mi naj bila družica, poklicana je bila nocoj k svoji zboleli materi, in jaz sem koj za rano poslala na zvezdáno-planino po planšarico, da naj pride dol; „gospodinja ukazuje”, dala sem jej sporočiti, da gotovo pride. Le malo še potegnite čas, da bo vse pri rokah. Vam bova že hvaležna; jeli Tilen?
Tilen. Da, pa predolgo ne.
Cekrovnik (ljubeznivo). Že umem, dečva, že vem. (Skrivaj.) Prelepih rut sem prinesel s trga, imajo rudeče rože in marjetice in ar je tacega, upam, da po maši - (Glasno.) Že počakam malo še; zakaj pa ne; med prijatelji že velja nekoliko pstrežnosti in kar je tacega. Naprej, dečáka! (Dečka hitita, cerkovnik kriči.) Počasi! (Počasi odhaja.)
Micka (Tilnu). Mrete nisi videl?
Tilen (odmaje).
Micka. Jaz tudi ne, in Valentin in gospodinja ne, kar več ne vem, kaj se tu godi, bojim se in kar groza me je že. (Proti Tilnu prikupljivo.) Pa, da si mi le ti tukaj in me imaš rad (prime se ga za pod pazduho), to je poglavitna reč!
Tilen (prikima).
(Vsi v cerkvico razun kotlarja in Matije.)
| |||