Comme il faut …: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 17:
vojakom svoje stotnije polkovni
ukaz.
<br />
— Kaj pa hoče ?
<br />
— Ne vem; gospod desetnik me
je poslal k vam.
<br />
— Pridem tako ! Abtreten !
Polkovnik nadaljuje ukaz:
<br />
— Polk naj stoji jutri zjutraj ob
polušestih s čelom pri izhodu iz vasi
G. in pričakuje tam dalnjih povelj.
<br />
— Narednik Mošinski! Tu imate
ukaz, nadaljujte, a potem spodite
ljudi k stotniji in pazite, da bo jutri
vse v reda.
<br />
Dvoje desnic se dotakne robu
cepiče.<br />
<br />
— Želite?
<br />
— Ah , prosim vas, gospod nadporočnik,
pomagajte mi ! Zakaj moram
Vrstica 48 ⟶ 54:
da mu nisem ušla, bi me bil s sabljo
pobil, ker ga nisem hotela uslišati.
<br />
Nadporočniku Miletiču se ni
zdela ženska, ki je jokala pred njim,
Vrstica 70 ⟶ 77:
je hotelo z vso silo predreti
kurje oko na desnem malem prstu.
<br />
— Govorite jasneje, prosim! K do
vas je napadel in kje? V vašem stanovanju? povprašuje nadporočnik Miletič.
<br />
— Ah , da, v moje stanovanje je
prišel. Ravno sem sedela pri oknu in
Vrstica 82 ⟶ 90:
sem ga od sebe. Toda on me je
zgrabil za lase inu zakričal nad menoj,
naj bom tiho ter se mu
me
nadporočnik. Prosim vas, pojdite
vendar z menoj in spravite ga iz
moje sobe. Kaj bodo ljudje rekli, ki
so v hiši. In moj mož bo rekel, da
sem častniška
<br />
— Kaj ? Častnik je pri vas ? Kateri?
vpraša Miletič ves razburjen.
<br />
— Da, neki častnik, jaz ga ne
poznam. Nikdar ga še nisem videla.
Pojdite vendar hitro, gospod nadporočnik;
za božjo voljo vas prosim<br />
Trara ! Trara!
<br />
— Vraga, nekje gori! Sedaj ne
morem z vami; moram na pogorišče.
Vrstica 106 ⟶ 116:
vami. Počakajte tukaj!
Nadporočnik Miletič stopi na dvorišče.
<br />
— Lorich! Kospod poročnik
Lorch! Stopi za trenotek sem, prosim
te.
<br />
— Prosim, gospod nadporočnik ?
<br />
— V inšpekcijski sobi imam neko
žensko, ki trdi na vse kriplje, da je
Vrstica 115 ⟶ 128:
Jaz ne morem v trenotku ničesar
ukreniti, ker moram na pogorišče.
zadevo. A potem se vrni k meni, da
mi javiš.
<br />
Lorich stopi z Miletičem v in špekcijsko
sobo. A komaj zagleda
žensko, že zamrmra med zobmi:
<br />
— Hudič, že zopet ta prokleta
baba!
<br />
— Kaj ? Poročnik Ralf
njej? se zavzame Miletič. Kako pa
vendar pride ta do te ciganke?
<br />
— Gospod nadporočnik, si še
premalo časa pri našem polku, da bi
Vrstica 136 ⟶ 153:
erariČne škatlje pa, kakor veš, gospod
nadporočnik, itak nikomur ne ugajajo.
Tako se
Toda, temperamenten, kakor je, ni
mogel dolgo čepeti pri kartah in vdal
se
že skoro blazen. Sreča, da ima od
doma dovolj denarja. V svoji pijanosti
Vrstica 155 ⟶ 172:
Nekoč je že bil Ralf zaradi nje v
preiskavi Častnega soda, a stvar se
reč pa mu z nazaviti vrat, ako se zve.
<br />
— Kaj je bilo torej doma?
Kako si ga našel ? vpraša Miletič.
<br />
— Popolnoma gol je ležal na
postelji i n držal sabljo v rokah ter
Vrstica 168 ⟶ 187:
prosila, naj ga ne naznanim. Jutri
pride k tebi prosit.
<br />
— Midva molčiva o tem, kaj
ne tovariš Lorich ? pravi Miletič.
<br />
— Midva molčiva, pravi Lorich.
<br />
— Pojdiva k Balfu!<br />
Ko sta prišla častnika k Ralfu,
Vrstica 179 ⟶ 200:
Čez pol ure sta se odslovila od
njega in Ralf je rekel:
<br />
— Oprostita mi, tovariša, neprilike,
ki sem jih vama napravil. Moje
življevje je izgubljeno, in danes se
obsodim sam. <br />
Toda ni se obsodil.
| |||