Narodni izrazi: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 257:
;drvolöm,: a, m. nerodnež (posebno o dolgem človeku): kakšen
drvolom je. Pridevnik d r v o l o m a s t . Št. Got.
;
;dúzla,: e, f. malopridna ženska, ki moškim pomižkuje ter jih z roko duza in k sebi vabi. Tudi dúza. Dobr. Prim. drža, die Schlampe (Plet. 181.)
;dvorína,: e, f. ograja poleg svinjaka, da se pri snaženju prašiči v njo seženo, o lepem vremenu so tudi črez dan v njej: volk je hotel prašiča iz dvorine vzeti. Izl.
;fajfúr,: rja, m. majhna fajfa v velikosti čedre. Dobr.
;fávlast,: adj. prebrisan, zvit, komur ni zaupati: ;ili je ta
človek favlast, žival fávlasto gleda; fdvlastemu človeku
Vrstica 279 ⟶ 274:
na temenu kolobarje kakor štedilno ognjišče.
Večjo železno peč te vrste pa zovejo g a š p e r . Izl.
;glávten,: tna, (izg. gvávten, gválten, gvávtek in gváltek) adj. nobeden mu ni gvávten = mu ni kos, kann nicht mit ihm fertig werden; tisočaka bo še lahko glávtek = ga bo še lahko zapravil; žena ni gvávtek otrokom, rekše jih ne ustrahuje. Tudi: nagnjen, poželjiv na kaj: gvávten na denar, na delo (kdor rad in celo brez potrebe preveč dela). Dobr. Pravijo tudi: to naredi glávt, da je učitelj moral od nás = das macht das (schlechte) Gerede der Leute; tak glávt čez koga poganjati, das Gelaut. —? Glavtnež (gov. tudi gvaltnež) je (glavten) človek, hoteč povsod vse sam veljati. Dobr. Iz nemškega »gewalt« + 6n6. Glede preskakovanja primeri gvála = glava. — Na Dobr. govore tudi pral' namesto prav' (t. j. pravi, der richtige): Klobuk ni na pralo stran obrnjen; to smo prale (ženšče), ko ne moremo več v breg. i. t. d.
;glena,: e, f. droben pesek, sviž (Flugsand), katerega voda naplavi; mešajo ga za zidanje med apno, da napravijo mort. Tudi dem. glén'ca, e. Dobr.
;glistavec, :vca, m. lek zoper gliste. Izl. Take lekovite rastline
imenujejo v Izl. tudi g l i s t n i c e ali g l i s t a v k e,
Vrstica 311 ⟶ 290:
;golobiičnik,: m. der Kahlkopf, hl.
;gombtilja,: e, f. debela kepa prsti na njivi. Št. Got.
;
;grebenát,: adj. gabrnat, grapav, rauh, uneben, runzelig. Izl.
;grilavee,: vca, m. Št. Janževa roža, hypericum perforatum.
Št. Got- Ime prihaja od tod, ker ga trgajo in zatikajo
v luknje zoper grile.
;
;gčžiea: ali gožnica (izg. gožca, goženca) f. Aesculapschlange,
coluber Aesculapii. Radeče pri Zid. mostu, Št. Got.
Vrstica 331 ⟶ 307:
črevlje ji je naredil. Izl.
;indijánariea,: e, f. (izg. indijánarca) Indianergeschichte,
;
;izbégati,: am (nav. zbegati) v. pf. verstimmen, razglasiti godalo; izbegane citre — razglašene citre. Dobr. izbegati se, glavo izgubiti; prej je bil moder, a zdaj se je izbegal (je postal neroden in zanemarja svoje dolžnosti). Dobr.
;izeeháti,: am, (izg. sčehati) v. pf. razčehniti, razčesniti. Izl.
izneiimovati, vam, (izg. zneümvati), v. pf. ob um priti: mati
Vrstica 343 ⟶ 314:
Tudi i z n e i i m o v a t i k o g a , ob um spraviti: kmalu
bi ga izneümoval, da bi šel v Ameriko. Izl.
;
;kačovedina,: e, f. coli, lezerčina, razna kačja zalega: letos
je mnogo kačovedine. Izl.
;kár,: adv.: kar tako, gleich so; kar
;kaša,: f. slamnik, Strohhut. Št. Got., Št. Janž na Dolenjskem.
Ta izraz bi bil nekaj tacega, kakor Ljubljančanom
šota za mehek klobuk in goljuf za »Vorhemd«
;
;kita,: e, f. pleten (šibičen) obroč ob dnu jerbasa. Dobr.
;klenet,: a, m. klarinet. Izl.
;
;knapovščina,: e, f. coli, die Bergknappen. Zagorje ob Savi.
;kobiliear,: rja, m. škripec, gryllus domesticus. St. Got.
Vrstica 370 ⟶ 338:
predno so se ustanovile in uredile prave toplice »Gallenegg
«. Lesene kopalnice imajo v Toplicah pri Zagorju,
;
;kopúljica,: e, f. die Jäthacke: na jedno stran ima dva ali več železnih zob, na drugo stran podobo motičice; plevica z jedno roko drži kopuljico in koplje, a z drugo pobira plevel. Dobr. Drugod n. pr. na Dolenjskem so kopuljice (pralice) drugačne,
;koreninica,: e, f. Št. Janževa koreninica = sladka k. (polypödium
vulgare) Št. Got.
Vrstica 424 ⟶ 388:
;kostljivec,: vca, m. ime suhemu, toda v kosteh močnemu
človeku. Kropa.
;
;közika,: e, f. dem. od köza (die Ziege), toda v božavnem pomenu.
Izl. Izg. kojzlta, kakor nadalje tudi izgovarjajo
Vrstica 432 ⟶ 394:
danes, kujžk: kužek, nojšč: nožič, pujška: punčka (die
Puppe) i. t. d.
;
;kratkomevljast,: adj. kdor nima velikih ust: kratkomevljasta
ženska; tudi k r a t k o m e v l j e ž . Izl. (opp. dolgogobčen).
;kráviea,: e, f. orehovo jedrce. Kropa.
;krávnjica,: e, f. die Kuhhaut. Izl.
;
;krivenda, :e, f. krivenča, Krüppelbaum; krivemu lesu. pa
reko, da je k r i v e n d a s t = krivenčast. Izl.
Vrstica 462 ⟶ 423:
;lanlšenica, :e, f. nebina, aster chinensis. Izl.
;lapuh, :a m. potepuh, Vagabund. Buzarönski lapuh. Izl.
;látovec,: vca, m. iz lat ali nerabnih desek nasekana drva za kurjavo. Dobr.
;le, :conj. vendar, vendar-le, doch, dennoch: pa g a j e le užugal,
pa je le zmagal,
Vrstica 474 ⟶ 434:
;letnik, :a, m. kdor gre samo enkrat v letu k spovedi in
sv. obhajilu. Izl.
;
;leverica,: e, (izg. leverca in leberca) f. lever, der Heber. Izl.
;ličkanje, :n. odpadki pri oblanju lesa. Št. Lamb., Dobr.
Vrstica 486 ⟶ 444:
na roki, da bi jih odpravili (Glej J. Navratil
Let. 1896, 37) Št. Got.
;
;májhenkrat,: adv. malokrat, redkokrat, selten. Govore tudi majhenkrátov, majhenkátov. — Kát = krát (das Mal); kátov, hkátov = krátov, večkrat, mehrmals n. pr. kátov (ali hkátov) so prašali po njem, kaj kátov ali kolkátov je pravil. Dobr.
;maliska,: e, f. ime koze, ki ima liso; pravijo pa tudi taki
marogasti kozi m a r o ž k a . Št. Got.
Vrstica 500 ⟶ 452:
marsikjeden, (izg. marskeden, marskjen) pron. adj. marsikdo
manch einer, so mancher,
;mártin,: a, m. jed iz surovega masla in turščične moke, podobna máselniku. Gorenjske planine blizu Dobr.
;martovánje,: nja (izg. mertvánje) n. = martfnovanje. Izl.
;martováti, :ujem (izg. mertváti) v. impf, martfnovati. Izl.
Vrstica 521 ⟶ 472:
;mekovniea,: f. bekovica, šiba meke ali beke. Št. Got.
;menčevka, :e, f. mencela, Hirsetreterin. Izl.
;
;meževnica,: e, f. deževnica, lumbricus terrestris. Izl.
;
;miklavževka, :e, f. šiba, katero dobe otroci o sv. Miklavžu
mesto ali poleg drugih darov. Gorenjsko.
Vrstica 543 ⟶ 490:
kakor bi moko sejal. hI.
;mom, :adv., praep. = mera, memo, mimo. Izl.
;most, :a, m. nasip pred podom, da se lahko voz nanj zapelje. Po Gorenjskem so podi vzdignjeni, (spodaj je hlev), torej je tak most potreben. Dobr.
;motikar, :rja, m. premogokop, knap. Izl. Ime je od njihovega
orodja t. j. motike ali rovnice.
Vrstica 575 ⟶ 520:
hrastovimi, mecesnovina, mekovina = bekovina, prödovina,
vrhačevina (Gipfelholz),
;
;niköli-nikákor,: (izg. nkul-nkaker), adv. nie und niemals,
durchaus nicht: nikoli-nikakor ga ne morem k delu
Vrstica 593 ⟶ 536:
;not,: adv. noter, notri, drinnen.
;nötranjek,: njka, m. notranji podplat, Brandsohle. Ljubljana.
;
;obleči se, :ležem se, v. pf. Wohlbehagen: o jedilih y izreku
»kar se komu prileže, se tudi obleže«. Včasihl čfevLk :f
Vrstica 630 ⟶ 570:
;očehavati se,: am se, v. impf, praskati se, čehljati se po
polti. Izl.
;
;odtočen, :čna, adj. kar hitro odteka, ima nagel odtok: voda
j e zelo odtočna = ima dosti skoka (ein starkes Gefálle).
Vrstica 642 ⟶ 579:
;ogör,: a, m. jedilni ostanki pri ženitovanju: navadno prideta
novoporočenca in svatje črez 7 dni po »ogore«. Izl.
;
;omladleen,: a, adj. omláden, verjüngt: pomladi so ljudje
omladičeni t. j. za novo delo sposobni, ker so izpočiti
Vrstica 652 ⟶ 588:
;osnovati, :snujem, v. pf. pričeti pentljo (pri žen. roč. delih):
ta pa še ne zna osnovati pentlje. Izl.
;ovihniti, :em, v. pf. opešati, die Kraft verlieren: starček je ovlhnil od napornega dela. Izl.
;oviti,: vijem, v. pf. koga krog sebe = s kom narediti, kar hočem, da ne bo nič rekel (o boječem, plašnem človeku) Dobr.
;pajkljáti, :am, v. impf, beuteln, čistiti moko, žito. Izl. Prim.
pájkelj, Beutel oder Beutelsieb. V Izl. pravijo tudi velniku
Vrstica 666 ⟶ 599:
;pároven, :vna, adj. sposoben za parjenje (o pticah). St. Janž
na Dolenjskem.
;
;peka, :e, f. pt>ka oboják kake živali, Zwitter. Izl. Značilen je
naglašeni polglasnik v tej besedi. Pravijo pa taki živali
Vrstica 673 ⟶ 605:
;perö, :n. kratek konec vodoravnega droga ali late, ki moli
iz stebra v kozolcu. Izl.
;
;pesnik,: a, m. krompir znotraj rdečkast kakor pesa. Je podolgast,
jamast, grebenat in slabe vrste. Kuhajo ga za
Vrstica 717 ⟶ 649:
;podrepenik, :a, m. podrepnik, vsiljivec in ovaduh; ženska s
tako lastnostjo je pa p o d r e p n i č a . Izl.
;
;pofátiti, :pofieiti, pofötati, v. pf. poftiliti, schnipsen. Izl.
;
;pomivavka,: e, f. pomivača, Abwaschfetzen,
;poprtnik, :a, m. božičnik, kruh, ki ga peko iz boljše moke
Vrstica 745 ⟶ 676:
;potrebušnina,: e, f. trebušna slanina, podtrebušina. Zidan
most pri Radečah.
;
;povödovje,: ja (izg. povuduje) n. povodje, kar po vodi priplava,
Treibholz. Izl.
;
;prašniea, :e, f. navadna motika, die Haue. St. Got.
;prašovnik,: a, m. jajčnik (Eierstock) prašiče. Ljubno pri Podnartu.
Vrstica 761 ⟶ 686:
;predpoldánica,: e, f. predpoldánka, predpöldnica, jed okolo
10. ure predpoldan. Izl. Št. Got. Govore pa prehpotddnca.
;
;pregrájati, :am, v. pf. do pristude grajati, omrziti: polhovo meso je v naši družini pregrajano, da ga nobeden več ne je. Dobr.
;prenésti se,: nesem se, v. pf. končati se z nesenjem: kokoš se prenese, če prevelika jajca in prepogosto nese. Dobr.
;prepeltih, :a, m. samec prepelice, Št. Janz na Dol.
;
;prijatelj,: a, m. nav. pl. prijatelji, = pene, ki se narede pri
pretakanju vina. Kdor bolj počasi pije, ga priganjajo:
Vrstica 784 ⟶ 701:
ali v predpustu, kar je nekako v zvezi z znano vražo
»babo žagati«.
;prmentíljica, :tudi prmentilja (izg. prmentilce, prmentile) f. Blutwurzliges Fingerkraut, potenti'lla tormentilla. To rastlino kuhajo kar iz zemlje vzeto in neoprano, nje rdečo vodo pijejo slabokrvni ljudje. Prmentiljica pravi človeku: »sem suha in gnila, bom kri ti čistila«. Št. Got. Izraz je očitno iz tujega imena tormentilla. Na Dobr. in drugod ji pravijo srčna moč, ter jo podobno rabijo.
;pršnik,: a, m. rit. Izl.
;ptiča, :e, f. 1. ročna priprava (deska, lopatica), ki jo rabijo streharji pri kritju slamnatih streh. Dobr. 2. lopatasto orodje, s katerim iz lanenih glavic seme tolčejo, Hanfbleuel. Dobr. Okrajšano iz lopûča (l6puča, v6puča).
;puhniti,: em, v. pf. pahniti, pahniti, suniti. Izl.
;púmproža,: e, f. potonika, Pfingstrose. Dobr. Predno potonika razcvete, ima lepe okrogle cvetne pope. V Mošnjah pri Radovljici in na Dobr sem čul namesto pumproža, tudi píproža. V pumproža je »m« nosnik. S tem v zvezi pa ni pumprnica = prepelica v Pajk. črticah str. 191.
;pustováti,: ujem, v. impf, pusto t. j. neprijazno se obnašati,
Kropa.
;račniea, :(izg. račenca), f. rákovica. Krebsweibchen. Izl. ßodi
Vrstica 824 ⟶ 728:
da je pobožen; rajta se nekoliko zdravnika; se zelo
;rajta := sebe visoko ceni.
;
;razpotegniti, :em, (tudi r a z p o t e g n i t i ) v. pf. auseinanderziehen.
Izl.
Vrstica 834 ⟶ 738:
;rlbjek, :a, m. g o s t glavnik iz (bele) ribje kosti, Nisskamm.
Ljubljana. V Izl. mu pravijo »ribji glavnik«,
;ris,: m. v ris koga imeti n. pr. otroke, t. j. jih trdo in strogo vzgojevati. Dobr.
;ritnik,: a, m. 1. debelejši konec snopa ali posekanega drevesa.
Izl. 2. debel človek, debeloguzec. Izl.
Vrstica 849 ⟶ 752:
;sámec, :m. plug z eno desko. Izl. Prim. V Rohrman. Poljedelstvo
1897, 91.
;
;samorök, :a, m. oseba z eno roko. Št. Got.
;sávta, :e, f. psovka za obrekljivo žensko, ki se veliko v
Vrstica 870 ⟶ 771:
;skledariea, :e, f. prodajavka skled. Izl.
;sklesk, :m. psovka leni ženski: sklesk babji, sklesk nemarni. Izl.
;
;skrivejen, :jna, adj. skriven, geheim: miklavževina je skrivejna
reč. Izl.
;
;smehováti se,: ujem se, v. impf, smejati se komu: kaj se
mi smehuješ? Št. Lamb. Zasmehovati = verspotten,
;
;
;smrekovee, :vca, m. med, ki ga čebele nabero na smrekah. Izl.
;smrekoviea, :f. die Balsamine, impatiens balsamina. Menda,
ker ima smrečici podobno rast. Pravijo jim tudi f r a n -
č i š k e. Izl.
;smrklja, :e, f. smrkavec, Sacktuch, usekovavka, Schneuztuch. Dobr.
;smrt, :i, f. črn križ, na katerem je naslikana mrtvaška glava, in ki ga nosijo pred pogrebom. Dobr.
;solica, :e, f. solnfca, šolnik, Salzfass. Ljubljana.
;srebrnjákelj,:
;stláeenec, :nca, m. tlačej, mečkač, ein sáumiger Mensch. Izl.
;
;
;stroeina, :e, f. (nav. plur. stročine) ružine, suho oplodje pri
plodu metuljnic. Izl.
Vrstica 917 ⟶ 811:
;španovar, :rja, m. kdor je z drugim v španoviji, der Compagnon.
Izl.
;táberhar, :rja, m. kdor v taberh hodi ali v taberh dela. Tagwerker. Dobr. Izl. V Izlakah pravijo tudi taberšnik, ženski pa taberharica. Osebe, ki imajo le za negotov čas dela, zovejo v Zagorju barabe. Toda ta izraz ne rabi v tako zaničljivem pomenu, kakor v Ljubljani o postopačih.
;tádej, :adv. tedaj, t á d e j pa t á d e j , tu pa tam; voda je tádej
pa tádej tekla, dann und wann. Izl.
;tišje, :n. zatišje, ein windsicherer Ort: hiša j e v tišji. Izl.
;tkáj, :
;tö, :adv. = tu, hier. Krog Izlak se »o« za »u« čuje še v
mnogih besedah n. pr. očitelj = učitelj. Posebnost je
Vrstica 938 ⟶ 826:
;tukšen, :šna, adj. tolikšen, so groß; tako tudi k u k š e n =
kolikšen. Izl.
;val,: a, ovi, m. gruča zavaljenega snega: otroci delajo o južnem snegu valove tako, da kepo valijo dalje v. gručo, dokler zmorejo. Dobr.
;valček,: (izg. vawcek, cka), m. valič, lesen valjec, na katerega
nasloni kuharica burklje, da postavi večji lonec v peč.
Vrstica 966 ⟶ 852:
Podoben je vejtovnici. Kdor to vetrilo goni, je v e t e r -
puhar. 2. veternica, Klappfácher. Izl.
;
;vivček, :čka, m. 1. nadzornik nad oddelkom delavcev ali
premogokopov v Zagorju ob Savi. Včasih pravijo tudi
Vrstica 973 ⟶ 858:
otrok, ki vedno rad tiči v kuhinji »kuhinjski vivček«.
2. fajfica tobakarska z zavito cevjo. Izl.
;
;vösrana-jeriea,: f. smrdokavra, upupa epops. Št. Got. V Št. Got.
in v okolici naglašajo vosran (ne: usran).
Vrstica 984 ⟶ 866:
= vzhaja, brinjeve jagode, hruške i. t. d. morajo biti
shöjene (aufgáhren), predno se iz njih žganje kuha. Izl.
;zà,: praep. c. gen. bis zu: za soseda — do soseda, za Krope — do Kr., za krvi so se stepli — do krvi ..., za takrat — do t., i. t. d. Dobr. — zapółniti , im, v. pf. dopolniti. Dobr. V teh krajih navadno slišiš z za namesto z do sestavljen glagol, kakor: zaiti — doiti (ne zaideš ga več, du holst ihn nicht mehr ein), zapovedati — dopovedati i. dr. zapoldne = dopoldne, kar ima tudi Prešeren v pesmi »Judovsko dekle«.
;zadrstíti,: im, v. pf. zapoditi koga: kmalu bi mačka psa zadrstíla. Dobr. — zadrstiti se v koga ali za kom, zapoditi se, zagnati se za njim. Dobr.
;zafátiti, :im, v. pf. zalučiti, zahititi kamen i. t. d. Št. Got.
;zagámanec,: nca, m. zagaman, maloumen človevk.. Gorenjsko.
Vrstica 1.068 ⟶ 941:
za najbolj varno velja, da se k takemu duhovniku več
v cerkev ne hodi. Tudi duhovnik lahko koga zamoli. Izl.
;
;
;zapadljivec,: vca, m. zapaden sneg, ki na debelo zapade in
obleži; z a p a d l j i v sneg. Izl.
;zašpanati,: am, v. pf. zarubiti: prišli so mu kravo
;zdravišeniea,: e, (izg. zdravišenca) f. bolniščnica, zdravilnica,
;zdravišče.: Heilanstalt. Izraz ni splošno v rabi, ker na
Vrstica 1.081 ⟶ 953:
rekel: »torej samo tam so take zdravišnice«. Izraz mi je
ugajal, zato sem si ga zapomnil,
;
;zglavje,: n. zglavnik, panjač der Brand bock. Izl.
;zlatovina, :e, f. zlatenfna, zlatnina, Goldgeschmeide. Izl.
;zmesti se,: zmetem se (izg. zmedem se) v. pf. uravnati se: šli bomo k sodišču, da se bomo zmedli t. j. dogovorili in spravili stvar v red. Dobr.
;žamanje, :ja, n. odpadki »požamanih« desek Bretträhmling. Rabijo jih n. pr. namesto prekelj kot natič za fižol. Take late imenujejo tudi žamanke. Dobr. Izl.
;želéznikar,: rja, m. železničar, Eisenbahnarbeiter. Dobr.
;ženinw.a,: m. rumenkasta rastlina n. pr. fižol, krompir, na
" kateri se vidi pojav neke rastlinske bolezni. Nje vzrok
Vrstica 1.111 ⟶ 978:
;žvegel,: gla (izg. žvegu) m. vozel na biču, da bič čvrsteje
poka.
;žvele,: žvel, f. pl. deske in prostor na podu ali svinjaku, kjer kokoši prenočujejo. Lisica je prišla clo na žvele po kokoši. Dobr.
==2. Recila in reki.==
| |||