|
»Da,« odgovorim . »Toda le tedaj, ako ne bi bilo zate druge pomoči!«
{{prelom strani}}
»No, torej! Zaslužili so smrt, in jaz tu v Papeté nimam nobene pomoči. Ali naj si išče eri morda pravice pri Angležih all Frankih? Pojdi s svojim prijateljem na ladjo;
?No, torej Zaslu?ili so smrt, in jaz tu
tudi jaz pridem, preden zapusti pristan. Ako bi me pa ne bilo, me bo maščeval moj brat.«
v Papet? nimam nobene pomo?i. Mi naj si
i??e eri morda pravice pri Angle?ih all Frankih? Pojdi s svojim prijateljem na ladjo ;
tildi jaz pridem, preden zapusti pristan . Ako
bi me pa ne bilo, me bo ma??eval moj brat .?
?»Ali ne gre?greš na materin grob, preden odideš?« ga vprašam.
odide? ?? ga vpra?ane .
?»Ali ne ve?veš, da je pri nas grob ?lovekovčlovekov posve?enposvečen in nedotakljiv? Ali smem videti njeno gomilo, ne da bi jej mogel povedati, da sem poslal njenega morilca k Oru, ki ga kristjani imenujemo hudiča? Parejma je moja žena, toda ni pustila, da bi naju misijonar poročil še enkrat, ker se je bala razjeziti svojega očeta. Zaradi njega je ostala poganka, dasi je v srcu verovala v dobrega Očeta v nebesih. Zato ima Anui še moč do nje, prišel je ponjo, in morala je z njimi; toda jaz jo hočem dobiti zopet nazaj. Jorana,<ref>Zdravstvuj!</ref> sahib, jorana!«
ki ga kristjani imenujemo hudi?a ? Parejma
je moja iena, toda ni pustila, da bi naju misijonar poro?il ?e enkrat, ker se je bala razjeziti svojega o?eta. Zaradi njega je ostala
poganka, dasi je v srcu verovala v dobrega
O?eta v nebesih. Zato ima Anui ?e mo? do
nje, pri?el je ponjo, in morala je z njimi ;
toda jaz jo ho?em dobiti zopet nazaj. Jorana, 1)
sahib, jorana! ?
»Potomba, s teboj pojdem."«
Ali me ho?e? morda ovirati ?"
?Ne ; ampak pomagal ti bom.?
»Ali me hočeš morda ovirati?«
Torej me res ljubi?, sahib ! ? Pojdiva !"
Kapitan, ki mu razlo?im svoj na?rt,
mi resno odsvetuje od tega po?etja, toda brez
»Ne; ampak pomagal ti bom.«
') Zdravstvuj!
»Torej me res ljubiš, sahib! — Pojdiva!«
�
48
Kapitan, ki mu razložim svoj načrt, mi resno odsvetuje od tega početja, toda brezuspešno. {{prelom strani}} Prijatelja nisem hotel puščati samega v tej nevarnosti moja pomoč bi mu bila morda potrebna. — Po kratkem slovesu s kapitanom si s Potombo izbereva drug čoln, nekoliko prostornejši od prejšnjega.
uspe?no. Prijatelja nisem hotel pu??ati samega
v tej nevarnosti moja pomo? bi mu bila morda
potrebna. . ? Po kratkem slovesu s kapitanom si s Potombo izbereva drug ?oln, nekoliko prostornej?i od prej?njega .
Na zapadu so se belila jadra ženitovanjskih čolnov, ki so nesli njegovega smrtnega sovražnika na Ejmejo. Temno je zrl Potomba za njimi, in ko so izginila, skočiva v čoln, spustiva jadro in odrineva. Prišedši iz pristanišča, sva nekaj časa veslala ob obrežju dalje, da ne bi zadela na sovražnike, potem sva se obrnila naravnost proti otoku Ejmeju. Ker je bil veter ugoden, sva kmalu dospela do njega. Obrežje otokovo je bilo obraslo z gostim grmovjem, zato sva lahko neopažena stopila na suho in skrila čoln v
Na zapade so se belila jadra ?enito
grmovje. Potem pa se napotiva dalje proti sredini otoka. Kmalu prideva na neko višino, odkoder sva lahko pregledala Tamaj pred sabo. V vasi sva takoj opazila nenavadno
živahno gibanje. Na obrežju so stali ženitovanjski čolni, ki so bili dospeli pred nama na otok. Ne daleč od obrežja, pred hišo, ki se je po velikosti odlikovala od drugih, je bilo zbranih precej ljudi; ne daleč od naju, ravno pod višino, na kateri sva ležala s Potombo, je stal žrtvenik, okrašen s palmovimi vejami in pisanimi cveticami. V ozadju tega žrtvenika {{prelom strani}} sta stala dva kipa, predstavljajoča Atua in Ora. Tu se je imel vršiti obred.
»Potomba, kaj misliš storiti?« vprašam spremljevalca.
vanjskih ?olnov, ki so nesli njegovega smrt
nega sovra?nika na ~jrnejo. Temno je zri
Potomba za njimi, in ko so izginila, sko?iva
v ?oln, spustiva jadro in odrineva. Pri?ed?i
iz pristani??a, sva nekaj ?asa veslala ob
obre?ju dalje, da ne bi zadela na sovra?nike,
potem sva se obrnila naravnost proti otoku
»Počakati hočem, da pridejo s Parejmo k oltarju, in jo potem siloma odvesti.«
Ejmeju. Ker je bil veter ugoden, sva kmalu
dospela do njega. Obre?je otokovo je bilo
obraslo z gostim grrnovjem, zato sva lahko
neopa?ena stopila na suho in skrila ?oln v
grmoyje. Potem pa se napotiva dalje proti
sredini otoka. Kmalu prideva na neko vi?ino ,
odkoder sva lahko pregledala Tamaj pre d
sabo. V vasi sva takoj opazila nenavadn o
?ivahno gibanje . Na obre?ju so stali ?enitovanjski ?olni, ki so bili dospeli pred nama na
otok. Ne dale? od obre?ja, pred hi?o, ki se
je po velikosti odlikovala od drugib, je bilo
zbranih precej ljudi ; ne dale? od naju, ravno
pod vi?ino, na kateri sva le?ala s Potombo ,
je stal ?rtvenik, okra?en s palmovimi vejami
in pisanimi cveticami. V ozadju tega ?rtve
»In ako se ti ne posreči?«
�
nika sta stala dva kipa, predstavljajo?a Atua
in Ora. Tu se je imel vr?iti obred .
»Tedaj jo odvedem iz čolna, ko jo bo vozil Matemba na dom.«
?Potomba, kaj misli? storiti?? vpra?am
spremljevalca?
»Kdaj se bo to zgodilo?«
?Po?akati ho?em, da pridejo s Parejm o
»Danes ravno opolnoči; tako zapoveduje poganska vera.«
k oltarju, in jo potem siloma odvesti .?
?In ako se ti ne posre?i? ?
?Tedaj jo odvedem iz ?olna, ko jo b o
»Čigava je ona-le velika hiša, pred katero je toliko ljudi?«
vozil Matemba na dom . ?
»Svečenikova.«
?Kdaj se bo to zgodilo? ?
»Na kateri strani stanujejo ženske?«
?Danes ravno opolno?i ; tako zapoveduje poganska vera .?
»Parejma je prebivala zadaj proti morju.«
?Cigava je ona-le velika hi?a, pred katero je toliko ljudi?"
»Ali ima še mater?«
Sve?enikova .?
»Ne. Pred desetimi leti jej je umrla.«
?Na kateri strani stanu jejo ?enske ??
?Parejma je prebivala zadaj proti morju .?
?Ali ima ?e mater??
?Ne. Pred desetimi leti jej je umrla.?
?Tudi sestrA nima??
?Ne "
?Kake so tu ?enitovanjske navade? Al i
»Tudi sestrá nima?«
»Ne.«
kaj preoble?ejo nevesto ? ?
?Da, in potem jo puste samo, ?e?, da
»Kake so tu ženitovanjske navade? Ali kaj preoblečejo nevesto?«
se mora pogovarjati z bogovi.?
?Sve?enik ve, da si se danes povrnil ? ?
?Kdo ti je povedal to? ?
?Nih?e. Ali ne vidi? mo?a, ki korak a
»Da, in potem jo puste samo, češ, da se mora pogovarjati z bogovi.«
s kolom v roki pred hi?o? Gotovo mu j e
»Svečenik ve, da si se danes povrnil?«
4
»Kdo ti je povedal to?«
�
50
»Nihče. Ali ne vidiš moža, ki koraka s kolom v roki pred hišo? Gotovo mu je {{prelom strani}} ukazal Anui, naj čuva tvojo ženo. To je znamenje, da ni šla radovoljna z očetom.«
ukazal Anui, naj ?uva tvojo ?eno. To je
znamenje, da ni ?la radovoljna z o?etom."
?»To sem takoj vedel! Potomba se ne boji prebivalcev otoka Ejmeja in bo očitno zahteval svojo ženo nazaj.«
boji prebivalcev otoka Ejmeja in bo o?itno
zahteval svojo ?eno nazaj . ?
Ker mi ondotne razmere niso bile znane, se mi je zdelo najbolje ga pustiti, da ravna po svoji razsodnosti. Ker je bilo časa še dovolj, sem se sklenil skrivaj plaziti do
svečenikove hiše morda bi se dalo tu kaj zvedeti, kar bi nama koristilo pri težkem podjetju. Potombo obvestim o svojem namenu, položim puško zraven njega in oddidem. Za
se mi je zdelo najbolje ga pustiti, da ravna
hišo se je razprostiralo obširno bambusovo polje, skozi katero je držala ozka gaz. Naredili so jo bili psi ali drugi čveteronožci. Po tej sem lezel dalje in neopažen dospel blizu hiše. Kar začujem mehak, ljubek ženski glas:
po svoji razsodnosti. Ker je bilo ?asa ?e
dovolj, sem se sklenil skrivaj plaziti do
sve?enikove hige morda bi se dalo tu kaj
zvedeti, kar bi nama koristilo pri te?kem
podjetju. Potombo obvestim o svojem namenu ,
polo?im pu?ko zraven njega in oddidem. La
hi?o se je razprostiralo ob?irno bambusov o
polje, skozi katero je dr?ala ozka gaz. Naredili so jo bili psi ali drugi ?veterono?ci .
Po tej sem lezel dalje in neopa?en dospel
blizu hi?e. Kar za?ujem mehak, ljubek ?ensk i
glas :
<poem><center>
uva to te malemu ,
te»Te uva to hinarote --9malema,
te uva to hinaro — —«</center></poem><ref><poem>»Oblaček na luni,
oblaček jaz ljubim — —«</poem></ref>
Slutil sem, da je pevka Parejma. Kaj, ko bi mogel govoriti z njo? Ta poizkus bi sicer utegnil imeti neugodne posledice, ali imel sem pri sebi nož in samokrese, zato se mi ni bilo bati zla, ako bi me kdo opazil.
Slutil sem, da je pevka Parejma. Kaj,
{{prelom strani}}
ko bi mogel govoriti z njo? Ta poizkus bi
Splazim se torej na konec njive. Ravno pride stražnik mimo mene, a me ne opazi. Ko seza korak odmakne, skočim za njim
sicer utegnil imeti neugodne posledice, ali
in ga udarim po glavi, da se zgrudi na tla. Nato stopim k bambusovi steni, izza katere sem bil čul petje; skozi majhno razpoko pogledam v sobo.
imel sem pri sebi no? in samokrese, zato
se mi ni bilo bati zla, ako bi me kdo opazil .
Sredi nje je stala ženska lepe, vitke postave; gosti, črni lasje so se jej vili po ramenih, oblečena je bila v haljo, prepasano s svilenim pasom. Na obrazu se jej je poznal izraz žalosti, in temne oči so bile zalite s solzami, iz ust so jej prihajali komaj slišni zdihi.
1) ?Obla?ek na luni,
obla?ek jaz ljubim - -?
.
Stopim za korak od stene in zakličem polglasno: »Parejma!«
Zdihovanje prestane; morala me je čuti.
�
51
»,Mata ori', ne ustraši se, Potomba je blizu!«
Splazim se torej na konec njive. Ravno
pride stra?nik mimo mene, a me ne opazi.
Ko seza korak odmakne, sko?im za njim
in ga udarim po glavi, da se zgrudi na tla.
Nato stopim k bambusovi steni, izza katere
sem bil petje ; skozi majhno razpoko po
gledam v sobo.
Komaj slišen vzklik radosti se jej izvije iz prsi.
Sredi nje je stala ?enska lepe, vitke
postave ; gosti, ?rni lasje so se jej vili po
ramenih, oble?ena je bila v haljo, preparano
s svilenim pasom . Na obrazil se jej je poznal
izraz ?alosti, in temne o?i s'o bile zalite s
solzami, iz ust so jej prihajali komaj sli?ni
zdihi.
»Kdo si?« vpraša tiho.
Stopim korak od stene in zakli?em
polglasno : ?Parejma !?
»Prijatelj erijev. Ali hočeš biti žena Matembova?«
Zdihovanje prestane ; morala me je ?uti.
»Ne! Bodalce imam, rajša umrjem, kot bi se mu vdala!«
?Mata ori', ne ustra?i se, Potomba j e
blizu ! ?
Komaj sli?en vzklik radosti se jej izvije
»Torej si ostala zvesta Potombi?«
iz prsi.
»Da. Oče je prišel in me prisilil iti z njim.«
{{prelom strani}}
»Kdo je umoril erijevo mater?«
»Oče sprla sta se, in tako se je zgodil umor.«
"Kdo si ?" vpra?a tiho .
»Ali ga ljubiš?«
" Prijatelj erijev . Ali ho?e? biti ?ena
Matembova?"
»Ne. Ljubila sem ga, toda sedaj ga ne več.«
"Ne! Bodalce imam, raja umrjem, kot
bi se mu vdala! "
»Midva te bova otela. Stori vse, kar ti veleva oče. Ako se nama ne posreči prej, te rešiva, ko se bodeš peljala z Matembo na Tahiti.«
?Torej si ostala zvesta Potombi? ?
V tem trenutku začujem na drugi strani hiše človeške glasove; hitro stopim k nezavestno ležečemu stražniku in mu položim h glavi kamen, kakršnih je bilo več na strehi,
z
da so namreč varovali hudega vetra. Vsakdo bode menil, da se je kamen zvalil raz streho in zadel stražnika. Nato se vrnem po prejšnji poti k Potombi.
"Da.
njim."
U?e je pri?el in me prisilil iti
4.*
Ta je opazoval vse moje početje z višine in me pričakoval vidno radoveden. Lahko si mislite veselje, ki ga je občutil eri ob mojem poročilu.
�
?Kdo je umoril erijevo mater ? ?
Sedaj se začujejo trobente in piščali; obred se je pričel. Od hiše se je pomikal proti žrtveniku dolg izprevod, s svečenikom na čelu.
?O?e sprla sta se, in tako se je zgodil umor .?
»Ali vidiš Matembo ob Parejmi?« me vpraša Potomba.
"Ali ga 1jubi??"
»Vidim.«
?Ne. Ljubila sem ga, toda sedaj ga ne ve? .` `
Tudi on je bil med mojimi zasledovalci. Nocoj ga zadene kazen. Drugim ne bom {{prelom strani}} storil žalega; ko si govoril z mojo ženo, sem ukrenil, kako bom dobil Parejmo. Prav si dejal, kristjan sem, in tega bodalca, ki ga je ordečila kri moje matere, ne maram onečistiti s pogansko krvjo. Vendar morata Anui in Matemba umreti, dasi ne po meni.«
?Midva te bova otela. Stori vse, kar ti
veleva o?e. Ako se nama ne posre?i prej, te
re?iva, ko se bode? peljala z Matembo na
Tahiti. ?
Ko dospe izprevod do žrtvenika, stopi svečenik nanj, da bi pričel svoj govor.
V tem trenutku za?ujem na drugi strani
hi?e ?love?ke glasove ; hitro stopim k nezavestno le?e?emu stra?niku in mu polo?im h
glavi kamen, kakr?nih je bilo ve? na strehi,
da so namre? varovali hudega vetra . Vsakdo
bode menil, da se je kamen zvalil raz streho
in zadel. stra?nika. Nato se vrnem po prej?nji
poti k Potombi.
»Sahib, počakaj me tukaj,« mi zašepeče Potomba, nato pa izgine v grmovje, ne čakaje mojega odgovora. Pomakne se nekoliko dalje, da bi lahko bolje opazoval ves obred in slišal svečenikov govor. Pred žrtvenikom sta stala Matemba in Parejma. Na svečenikovo znamenje utihnejo trobci in piskači in Anui prične svoj govor, ki je obsezal najprej
Ta je opazoval vse moje po?etje z vi?ine
psovke proti kristjanstvu, za katere bi mu bil naj rajši posvetil s puško. Dalje je grdil in sramotil erija, češ, da je izdal narod, zapustivši stare bogove. Naposled vzame z oltarja mrtvaško črepinjo in jo ponudi Matembi z besedami:
la me pri?akoval vidno radoveden. Lahko si
mislite veselje, ki ga je ob?util eri ob mojem
poro?ilu .
»Položi roke na to glavo, ki je bila last tvojih prednikov in prisezi: Ejta anej oe farue i ta oe vatrina?«<ref>»Ali nečeš nikdar zapustiti svoje žene?« Na to vprašanje mora ženin odgovoriti: »Ejta« (ne!) Ako je to storjeno, je zakon sklenjen in veljaven.</ref>
Sedaj se za?ujejo trobente in pikali ;
{{prelom strani}}
obred se je pri?el. Od hi?e se je pomikal proti
?rtveniku dolg izprevod, s sve?enikom na ?elu.
"Mi. vidi? Matembo ob Parejmi 'd" me
vpraga Potomba.
"Vidim."
Tudi on je bil med mojimi zasledovalci .
Nocoj ga zadene kazen . Drugim ne bom
�
storil ?alega ; ko si govoril z mojo ?eno, sem
ukrenil, kako born dobil Parejmo. Prav si
dejal, kristjan sem, in tega bodalca, ki ga je
ordc?ila kri moje matere, ne maram one?istiti s pogansko krvjo . Vendar morata Anui
in Matemba umreti, dasi ne po meni. "
.Ko dospe izprevod do ?rtvenika, stop i
sve?enik nanj, da bi pri?el svoj govor.
?Sahib, po?akaj me tukaj,? mi. za?epe?e
Potomba, nato pa izgine v grmovje, ne ?akaje mojega odgovora . Pomakne se nekoliko
dalje, da bi lahko bolje opazoval ves obred
in sli?al sve?enikov govor . Pred ?rtveniko m
sta stala Matemba Parejrna. Na sve?enikovo znamenje utihnejo trobci ?n piska?i in
Anui pri?ne svoj govor, ki je obsezai najprej
psovke proti kristjanstvu, za katere bi ma g
bil naj raj?i posvetil s pu?ko. Dalje je grdil
in sramotil erija, 66, da je izdal. narod, zapustivii stare bogove. Naposled vzame z
oltarja mrtva?ko 6repinjo in jo ponudi Matembi z besedami :
Poloii roke na to obiavo ki je bila
last tvojih prednikov in prisezi : Ejta snej
oe farne i ta oe vatrina?" l)
1) ?Ali ne?e? nikdar zapustiti svoje lene ?? Na to vpra?anje mora ?enin odgovoriti : ?Ejta? (ne!) . Ako je to storjeno,
| 