Hlapci: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 829:
== TRETJI AKT ==
''Izba Jermanova. Opremljena je skromno. Zadaj vhod, na levi zastor v materino izbo; na desni okno, pod njim velika miza, polna knjig in papirja; poleg mize police s knjigami; na levi spredaj miza in stoli, zadaj velik divan z mizico za tobak.''
<b>JERMAN</b> ''odgrne zastor'': Mati, čaja nama prinesite, pa kaj prigrizka! ''Pride k pisalni mizi, sede, pregleduje zapisnik in prešteva s svinčnikom v roki.'' Navsezadnje, ljubi Kalander, ostaneva sama.
<b>KALANDER</b>: Je že tako, gospod! V naših krajih je malo mož, pa
še tisti so le s težavo; za nas je Bog najprej babo ustvaril, dedca pa iz njenega rebra.
<b>JERMAN</b>: Koliko se jih je potuhnilo?
<b>KALANDER</b>: Do malega vsi. Ta pravi, da je prestar, da se ne
briga več za take reči, da misli na smrt … lani še ni mislil na smrt. Drugi pravi, da bomo že brez njega opravili, on da ima posla v izobilici … in poseda v krčmi do polnoči. Najhujši so tisti, ki pravijo, da so v svojem srcu taki in taki, ampak zdražbe in razprtije da ne marajo. Malo manj sem zameril tistim, ki so mi kratko malo zaloputnili duri pred nosom … ni v njih laži in hinavščine; razločno so povedali: baba sem, kaj bi! … Huda pozeba vsepovsod! … Majêjo, skomizgajo, mežikajo: "Eh, križ je …", pa: "Eh, družino imam …", pa: "Eh, rad bi v miru živel …" — Smilijo se človeku, še zmerjal jih ne bi.
<b>JERMAN</b>: Vse je prav in koristno, kakor je. Treba je bilo te
Vrstica 871 ⟶ 847:
<b>KALANDER</b>: Odneslo jih je vse po vrsti in tudi moja, gospod,
se je močno zmajala. Bog mi je naložil hudo ženo, žena pa mi je naložila post. V nedeljo čakam in sedim, sedim in čakam, poldan odzvoni, nje od nikoder, ne nje in ne kosila. Pa se vrne, pa jo vprašam — kaj si je izmislila, babnica taka? Kjer si pridigo
poslušal, tam pa južinaj! — In sem rekel: duša je izgubljena, pa bi se zato še ob nedeljah postil! Kaj ne bi bilo boljše, da bi imel na tem svetu zabeljene žgance, na onem pa nebeški raj?
<b>JERMAN</b>: Kalander, Kalander, satan te izkuša!
<b>KALANDER</b>: Ko me je prešinila taka misel, sem prosil
pamet, za célo tolsto kračo? Po mojem je stvar taka, da je človek najpoprej zato na svetu, da živi. Tisti žganci bi se mi bili prav čedno prilegli; koliko je svet na boljšem, ker sem jih zapravil?
<b>JERMAN</b>: Tako je. Povedal si na kratko in razločno, kar drugi
odevajo s pisano plahto učenih besed. Célo znanost so napravili iz te plahte — globoko in obširno znanost, ki je nam preprostim ljudem le težko razumljiva. Ti praviš na kratko: pamet je zatajil za tolsto kračo — tak učenjak pa ti razklada svojo nečedno stvar od zore do mraka, do oblakov ti nakopiči besed, ki jih je bil nabral iz deveterih besednjakov, naposled se ti zavrti v glavi, da poklekneš predenj ter ga moliš, ne zato, ker ga spoštuješ, temveč ker si truden. O, že debele knjige so pisali o tistih tvojih žgancih in izkazalo se je prav
zares: da je za nepoštenost razlogov devetindevetdeset, za poštenost pa komaj eden …
na mizo na levi; Jerman je bil vstal in stopi k nji; mati se molče okrene in odide.
<b>JERMAN</b>
<b>KALANDER</b>
<b>JERMAN</b>: ''zamišljen, počasi'': Použila bova še marsikatero grenko južino; še marsikatero noč bova težko spala; še marsikdaj se
bova ustavila na cesti in bova rekla; zakaj tod, čemu je treba? …
''Veselejše.'' Samá sva si naročila to južino, pa jo použijva!
<b>KALANDER</b> ''pije'': Strah me ni, gospod, in me nikoli ni bilo. Tisto pa sem rekel in še pravim: po nepotrebnem ne bi silil med razbojnike; še Bog, če se jim zlahka ognem! Vsa fara je kakor laškega vina pijana. Kaj pijancu beseda! Pridigaj mu eno uro in dalj — poslušal bo eno uro in dalj, izpod čela bo gledal, nazadnje pa
bo zgrabil za kol in udaril. Pijanost je v deželi, z besedo je ne boš ugnal, gospod; potrpi, da se vino izkadi!
<b>JERMAN</b>: Jaz pa ti povem: če pridejo sami razbojniki na to
zborovanje
jim moram pokazati pred lice, povedati, da nisem na tleh in ne opljuvan … ''Mirnejše.'' Kaj misliš, ali ni vsa ta pijanost le zunanja, da se jih drži tako rekoč le na suknji, kvečjemu še na jeziku?
Da so pod suknjo ljudje, po božji podobi ustvarjeni? In da bodo poslušali človeka, pa četudi ne pojdejo za njim? Da bi naposled taka živa beseda pred njimi vsemi in na očitnem kraju več zalegla nego samoten pogovor in več nego pisana knjiga? To mislim in táko je moje upanje.
<b>KALANDER</b>: Gospod, jaz jih poznam.
Vrstica 962 ⟶ 882:
<b>JERMAN</b>: Tudi jaz nisem tujec med ljudmi.
<b>KALANDER</b>: Jaz jih poznam, gospod, posebno ženske. Zato bi rekel, da si ogrni staro suknjo, kadar stopiš prednje. Kaj niso kamenje metali za tabo, ob belem dnevu?
<b>JERMAN</b>: Pijanci so bili.
Vrstica 970 ⟶ 888:
<b>KALANDER</b>: Vsa fara je pijana laškega vina.
<b>JERMAN</b>
<b>ŽENSKA</b>: Kaj da bi? Ali si ti tisti Antikrist, ki nam otroke
Vrstica 1.946 ⟶ 1.863:
65
== PETI AKT ==
| |||