Gozdovnik: Razlika med redakcijama

dodanih 86 zlogov ,  pred 3 leti
»Saj jih je le šest!« klikne straža v ogradbo in mahoma se vzdiguje upali pogum.
{{prelom strani}}
Indijani pridejo, pa ne dirjaje in vojevito kričaje, nego prav počasno in mirno. Eden je vihtel sulico, na kteri je bila bela krpa v znak njih miroljubnih namenov.
--ae. 165
 
Za kaka dva streljaja ostanejo drugi Indijanci pred taborom, nositelj mirovnega znamenja pa bližej prihaja, v enomer taisto vihteč.
Indijani pridejo, pa ne dirjaje in vojevito kri?aje, nego prav po?asno in mirno. Eden je vihtel
sulico, na kteri je bila bela krpa v znak njih miroljubnih namenov.
 
Med zlatoiski je bil eden, ki je bil iz Tubaka. Poprej je bil kot trgovec mnogo občil z apaškimi rodovi, znal je njih jezik zadostno in toraj jih je mogel razumeti in ž njimi govoriti v španskoindijanskem narečju, ki je tam na meji v rabi.
Za kaka dva streljaja ostanejo drugi Indijanci
pred taborom, nositelj mirovnega znamenja pa bli?e]
prihaja, v enomer taisto vihte? .
 
Benito pristopi k temu zlatoiskavnemu trgovcu.
Med zlatoiski je bil eden, ki je bil iz Tubaka.
Poprej je bil kot trgovec mnogo ob?il z apa?kimi
rodovi, znal je njih jezik zadostno in tora] jih j e
mogel razumeti in ? njimi govoriti v ?panskoindijanskem nare?ju, ki je tam na meji v rabi.
 
»Sennor Gomez, vidite onega Indijanca tam?«
Benito pristopi k temu zlatoiskavnemu trgovcu,
 
»I, seveda, vidim ga!«
?Sennor Gomez, vidite onega Indijanca tam ? ?
 
»Je-li veste, kaj hoče?«
"I, seveda, vidim ga ! "
 
»Vsekako dogovarjati se.«
?Je-li veste, kaj ho?e? ?
 
»Dobro torej. Vi ste med nami edini, ki morete ž njim govoriti. Idite mu naproti!«
Vsekako dogovarjati se. "
 
»Da bi to storil, tega pa ne, don Benito.«
?Dobro torej. Vi ste med nami edini, ki morete
? njim govoriti. Idite mu naproti !?
"Da bi to storil, tega pa ne, don Benito. "
"Zakaj ne, sennor Gomez ? "
"Hm, ta indijanuh ne izgleda, kakor bi bilo
 
»Zakaj ne, sennor Gomez?«
mo?i ?re?nje zobati ? njim."
 
»Hm, ta indijanuh ne izgleda, kakor bi bilo môči črešnje zobati ž njim.«
.,Potemtakem se vi boj ite ?"
"Don. Benito, prosim lepo, ne ?alite me, sicer
vam med rebra malo porinem to-le bodalo !"
 
»Potemtakem se vi bojite?«
Stari vrli pastir zani?ljivo pogleda Gomezovo
postavo, segajo?o mu do ramen .
 
»Don Benito, prosim lepo, ne šalite me, sicer vam med rebra malo porinem to-le bodalo!«
?Sennor Gomez, to bi vam ne bilo lahko storiti,
kajti preden bi se priprayili k suvaju, bi vas ?e jaz
 
Stari vrli pastir zaničljivo pogleda Gomezovo postavo, segajočo mu do ramen.
zme?kal med dvema prstoma, in zlomil kakor suho
vejico pavoljnika. Vi se bojite ; to vam je z lica
brati !?
 
»Sennor Gomez, to bi vam ne bilo lahko storiti, kajti preden bi se priprayili k suvaju, bi vas že jaz zmečkal med dvema prstoma, in zlomil kakor suho vejico pavoljnika. Vi se bojite; to vam je z lica brati!«
{{prelom strani}}
-<3 1G6 .v.--
»Da, me je strah? To mi niti na misel ne pade! Toda le poglejte ga, kakošen je ta živinar! Natanko ga poglejte! Je-li ne izgleda prav kakor peklenšček ali pa človekožrtnik!«
 
»Da, podoben je že. Kakor vidite, je glavar. Takemu je dolžnost, da se kolikor moči strašnega nabriše in namaže. Le bolj tja poglejte, pa boste videli, da je ranjen.«
?Da, me je strah ? To mi niti na misel ne pade !
Toda le poglejte ga, kako?en je ta ?ivinar ! Natanko
ga poglejte! Je-li ne izgleda prav kakor peklen??ek
ali pa ?lovekoirtnik!"
 
»Saj res! Vse pleče mu je povezano z jermeni, krogla mu je v njega treščila in čuditi se je, da more trpeti toliko bolečino.«
?Da, podoben je ?e. Kakor vidite, je glavar.
Takemu je dol?nost, da se kolikor mo?i stra?nega
nabri?e in namaze . Le bolj tja poglejte, pa boste
videli, da je ranjen.?
 
»To more vsaki Indijan. Iz tega pa tudi izpoznate, da nam nevaren ne more biti. Le tjakaj pojte k njemu!«
?Saj res ! Vse ple?e mu je povezano z jermeni,
krogla mu je v njega tre??ila in ?uditi se je, da
more trpeti toliko bole?ino. "
 
Med tem so se bili zbrali okolu teh dveh vsi gambusini. Tudi oni so bili mnenja, da Gomez je edini, ki je vešč jeziku in ki mora iz taborišča, da se dogovarja z divjakom. Bojazljivi mož privoli v to le po dolgem obotavljanju. Poiščejo kos belega, ki je bilo nekdaj beli žepni robec ter nataknejo ono krpo ko dogovorsko zastavo. S tem znamenjem oborožen stopa Gomez proti Indijancu.
?To more vsaki Indijan. Iz tega pa tudi izpoznate, da nam nevaren ne more biti . Le tjakaj
pojte k njemu! ?
 
Indijanec ni bil drugi ko Črnotič sam.
Med tem so se bili zbrali okolu teh dveh vsi
gambusini. Tudi oni so bili mnenja, da Gomez j e
edini, ki je ve?? jeziku in ki mora iz tabori??a, da
se dogovarja z divjakom. Bojazljivi mo? privoli v
to le po dolgem obotavljanju. Poi??ejo kos belega,
ki je bilo nekdaj beli ?epni robec ter nataknej o
ond' krpo ko dogovorsko zastavo. S tem znamenjem
oboro?en stopa Gomez proti Indijancu.
 
Vsi divjaki so veliki občudovalci zunanje lepote. Apaški glavar, zagledavši majhnega, suhljatega Mehikanca, lice zaničljivo nategne, pa le za trenotek. Bil je isto tako spreten in zvit diplomat kakor hrabri vojak, umevajoč v svojo korist svrhe sevladati.
Indijanec ni bil drugi ko ?rnoti? sam .
 
Oba sama na sebi tako različna moža se pozdravita, in na to poprime besedo Črnotič.
Vsi divjaki so veliki ob?udovalci zunanje lepote .
Apa?ki glavar, zagledav?i majhnega, suhljatega
Mehikanca, lice zani?ljivo nategne, pa le za trenotek. Bil je isto tako spreten in zvit diplomat
kakor hrabri vojak, umevajo? v svojo korist svrhe
sevladati.
 
»Moj beli brat mi povedi, da li je glavar? Oča Apačev ne govori s priprostim vojakom bledoličnikov.«
Oba sama na sebi tako razli?na mo?a se po
{{prelom strani}}
Gomez je bil v nemajhni zadregi in prešlo je nekoliko trenotkov, preden se ohrabri za odgovor.
 
»Jaz sem glavar belih mož. Moj rdeči brat naj svobodno z mano govori.«
zdravita, in na to poprime besedo ?rnoti?.
 
Črno oko Apačevo se posveti.
?Moj beli brat mi povedi, da li -je glavar ? O?a
 
»Včasih biva velika duša v kukavnem telesu. Moj brat mora biti silovit glavar. Pokaj pa je s svojimi vojaki prišel v lovišče Apačev?«
Apa?ev ne govori s priprostim vojakom bledoli?nikov.?
 
Gomez je to mislil, da prave namere njihove odprave vendar ne sme izdati. Iskal je po svojih možganih izgovora, pa ga iz strahu in zadregnjenosti ne najde. Indijanec se je vidno samopašil, videč, kako beli za besedo bega.
-e' 167 L>
 
»Je-li v taboru bledoličnikov več tako modrih in hrabrih glavarjev, kakor je moj brat?«
Gomez je bil v nemajhni zadregi in pre?lo je
nekoliko trenotkov, preden se ohrabri za odgovor.
 
?»Jaz sem edini glavar belihodreže mo?se Gomez. Moj rde?i brat naj
svobodno z mano govori .?
 
»Vsi vojaki morajo poslušati mojega brata?«
?rno oko Apa?evo se posveti.
 
»Vsi, od prvega do zadnjega.«
" V?asih biva velika du?a v kukavnem telesu.
Moj brat mora biti silovit glavar. Pokaj pa je s
svojimi vojaki pri?el v lovi??e Apa?ev?"
 
»Ne bodo več dolgo izvrševali njegovih zapovedi, kajti sinovi Apačev so mnogoštevilni kakor listje v gozdu in neustavljivi kakor ogenj travane. Moj beli brat s svojimi jutri ne bo več živel.«
Gomez je to mislil, da prave namere njihov e
odprave vendar ne sme izdati. Iskal je po svojih
mo?ganih izgovora, pa ga iz strahu in zadregnjenosti ne najde. Indijanec se je vidno samopa?il,
vide?, kako beli za besedo bega.
 
Črnotičeve oči zažare skrivnostnega ognja, opazivši, kako uspešno delujejo njegove besede na strahopetnega Gomeza. Prebledal je, in nagon samoobrane mu je dal najpogubnejšo misel, ki se je v njegovem položaju le misliti mogla.
"Je-li v taboru bledoli?nikov ve? tako modri h
in hrabrih glavarjev, kakor je moj brat?"
 
»Čemu pa prihaja moj rdeči brat s znamenji miru? Beli možje niso žejni krvi njegovih vojakov!«
"Jaz sem edini glavar!.' odre?e se Gomez.
 
»Glavar Apačev prihaja, da govori z bledoličniki besede miru. Toda on ve, da ga ne bodo poslušali, in zatorej pravi, da pojdejo v deželo smrti.«
"Vsi vojaki morajo poslu?ati mojega brata ? "
 
»Kake besede slišimo?«
"Vsi, od prvega do zadnjega. "
{{prelom strani}}
Apačan se visoko in ponosno vzravna.
 
»Je-li beli brat zares glavar? Potemtakem mora vendar znati, da beseda vojaka z orlovimi peresi se more glasiti le pri taborskem ognju.«
"Ne bodo ve? dolgo izvr?evali njegovih zapovedi ,
kajti sinovi Apa?ev so mnogo?tevilni kakor listje v
gozdu in neustavljivi kakor ogenj travane. Moj beli
brat s svojimi jutri ne bo ve? ?ivel ."
 
Gomez stopi, videč ljutega Indijanca, nehoté korak nazaj.
Crnoti?eve o?i za?are skrivnostnega ognja ,
opaziv?i, kako uspe?no delujejo njegove besede na
strahopetnega Gomeza . Prebledal je, in nagon samoobrane mu je dal najpogubnej?o misel, ki se je v
njegovem polo?aju le misliti mogla.
 
»Moj rdeči brat hoče stopiti v naš tabor?«
"Cernu pa prihaja moj rde?i brat s znamenji
miru? Beli mo?je niso ?ejni krvi njegovih vojakov ! "
 
»Ko bi prišel beli glavar s poročilom k Apačem, sprejeli bi ga pri posvetnem ognju, kajti v njih duši ne biva ne strah ne trepet. Črnotič bo govoril le tedaj, če bodo ž njim ravnali kakor z glavarjem, kteri sme pri ognju sedeti.«
"Glavar Apa?ev prihaja, da govori z bledoli?niki besede miru. Toda on ve, da ga ne bodo
poslu?ali, in zatorej pravi, da poj dejo v de?elo smrti."
 
Mehikancu se vikša zadrega. Je-li smel vodjo Indijancev privesti notri v tabor? Je-li smel odpraviti ga, kjer je bilo tolikanj želeti mirnega pobotanja?
"Kake besede sli?imo ?"
 
»Torej koliko vojakov bode spremljalo k nam mojega rdečega brata?«
16 8
 
»Samo eden.«
Apa?an se visoko in ponosno vzravna.
 
»Naj gre.«
"Je-li beli brat zares giavar? Potemtakem mora
vendar znati, da beseda vojaka z orlovimi peresi s e
more glasiti le pri taborskem ognju. "
 
Ne obrnivši se, izgolti divjak pretresljiv goltni krik, na kteri prijaše eden izmed zaostalih Indijanov. Bil je Antilopa, brzotek.
Gomez stopi, videe ljutega Indijanca, nehot ?
 
Gomez stopa izpredaj, Apača gresta za njim, zadovoljno se pogledavši.
korak nazaj .
 
Indijanci so bili črez dan dobili sled don Estevanov in njegovih spremljevalcev. Črnotič je torej vedel, da tabor ima štiri branitelje manj in zato je sklenil kot dogovornik v tabor prodreti ter ga izgledati. Okolnost, da se je Gomez izdal za vodjo, udala mu je misel, da pravi pravcati vodja bo med onimi možmi, ki so tabor zapustili. Ker je bil pa Antilopa včeraj med bojem don Estevana {{prelom strani}} videl, poklical je Črnotič njega, da se zagotovi, če Estevana res ni v taboru.
" Moj rde?i brat ho?e stopiti v na? tabor ?"
 
Indijanca zajašeta pred zagradbo ter ustopita v notranjost utrdbe skozi predor, ki so jim ga bili naredili, odvezavši voze. Njijuni glavi se ne maknete niti za las široko, in njijune oči so ostale na pol zaprte, kakor bi jima bila okolica najnevažnejša stvar na svetu, in vendar sta v enem trenotku videla, kar sta videti htela.
"Ko bi pri?el beli glavar s poro?ilom k Apa?em,
sprejeli bi ga pri posvetnem ognju, kajti v njih
du?i ne biva ne strah ne trepet. ?rnoti? bo govoril
le tedaj, ?e bodo ? njim ravnali kakor z glavarjem,
kteri sme pri ognju sedeti."
 
Črnotič jo krene, kakor bi se to razumelo samo po sebi, proti Arečizinem šotoru. Gomez ga skuša zadržavati.
Mehikancu se vik?a zadrega . Je-li smel vodj o
Indijancev privesti notri v tabor? Je-li smel odpraviti ga, kjer je bilo tolikanj ?eleti mirnega
pobotanja?"
 
»Moj rdeči brat ostani tukaj v krogu mojih vojakov!«
"Torej koliko vojakov bode spremljalo k nam
 
Črnotič ustavi svoj ponosni korak ter z ognjevitim pogledom zabliska v malega moža.
mojega rde?ega brata ? "
 
»Glavar Apačev, bode on, ki je ranjen do življenja, smodil se v deželi solnca? Je-li ne znajo beli možje, kako se sprejemajo gostovi in poglavarji?«
"Samo eden."
 
Krepki indijanski gorostas je stal kakor bronasta soha vojnega boga, gledalca s čudenjem navdajoča. Črnotič ni čakal Mehikančevega odgovora, nego je v šotor stopil z Antilopo, kjer obadva sedeta.
"Naj gre."
 
Gomez je bil nekaj trenotkov zaostal, da bi se z drugimi pogovoril, gledé svojega ravnanja. Indijanca sta imela med tem čas, neslišana izpregovoriti nekaj besedij.
Ne obrniv?i se, izgolti divjak pretresljiv goltn i
krik, na kteri prija?e eden izmed zaostalih Indijanov .
Bil je Antilopa, brzotek.
 
»Je-li glavar bledoličnikov tukaj?« vpraša Črnotič.
Gomez stopa izpredaj, Apa?a gresta za njim ,
zadovoljno se pogledav?i.
 
»Ne!« odgovori Antilopa.
Indijanci so bili ?rez dan dobili sled don
Estevanov in njegovih spremljevalcev. ?rnoti? j e
torej vedel, da tabor ima ?tiri branitelje manj in
zato je sklenil kot dogovornik v tabor prodreti ter
ga izgledati. Okolnost, da se je Gomez izdal za
vodjo, udala mu je misel, da pravi pravcati vodj a
bo med onimi mo?mi, ki so tabor zapustili. Ker j e
bil pa Antilopa v?eraj med bojem don Estevana
 
-e 169 ?=
 
videl, poklical je ?rnoti? njega, da se zagotovi, ? e
Estevana res ni v taboru.
 
Indijanca zaja?eta pred zagradbo ter ustopita
v notranjost utrdbe skozi predor, ki so jim ga bili
naredili, odvezav?i voze . Njijuni glavi se ne maknete
niti za las ?iroko, in reine o?i so ostale na pol
zaprte, kakor bi jima bila okolica najneva?nej? a
stvar na svetu, in vendar sta v enem ttenotku videla,
kar sta videti htela.
 
?rnoti? jo krene, kakor bi se to raz? met o
samo po sebi, proti Are?izinem ?otoru. Gomez ga
sku?a zadr?avati .
 
"Moj rde?i brat ostani tukaj v krogu moji h
vojakov !"
?rnoti? ustavi svoj ponosni korak ter z ognjevitim pogledom zabliska v malega mo?a.
 
?Glavar Apa?ev, bode on, ki je ranjen do
?ivljenja, smodil se v de?eli solnca? Je-li ne znajo
beli mo?je, kako se sprejemajo gostovi in poglavarji??
 
Krepki indijanski gorostas je stal kakor bronasta soha vojnega boga, gledalca s ?udenjem navdajo?a. ?rnoti? ni ?akal Mehikan?evega odgovora,
nego je v ?otor stopil z Antilopo, kjer obadva sedeta.
 
Gomez je bil nekaj trenotkov zaostal, da bi se
z drugimi pogovoril, gled? svojega ravnanja. Indijanca sta imela med tem ?as, nesli?ana izpregovoriti nekaj besedij .
 
"Je-li glavar bledoli?nikov tukaj ?" vpra?a ?rnoti? .
"Ne!" odgovori Antilopa.
 
Skozi odprti uhod sta mogla pregledati ves tabor.
 
?»Kteri izmed teh mo?mož je strahoviti indijanomorec, ki mu beli pravijo Petra Diaz in ki je v?erajpremogelvčeraj premogel Leoparda ??«
{{prelom strani}}
 
--<e 170 .(P.
4.933

urejanj