Gozdovnik: Razlika med redakcijama

dodanih 119 zlogov ,  pred 3 leti
»Kteri izmed teh mož je strahoviti indijanomorec, ki mu beli pravijo Petra Diaz in ki je včeraj premogel Leoparda?«
{{prelom strani}}
»Antilopa ga je videl, ko je Leopardu življenje kratil; zdaj ga ni tukaj.«
--<e 170 .(P.
 
Črnotič ni mogel pritajiti majhinega klika radosti.
n Antilopa ga je videl, ko je Leopardu ?ivljenje kratil ; zdaj ga ni tukaj."
?rnoti? ni mogel pritajiti majhinega klika
radosti.
 
»Veliki vojaki bledoličnikov so odišli, malosrčne miši pa pustili brez varstva. Miši bodo pomrle. Ta pritlikavec hoče prezvijačiti glavarja Apačev, ali Črnotičevo oko mu je prisililo notri do podkožja. Bledoličniki so izgubljeni, potem pa bodo rdeči vojaki čas imeli, da bodo preganjali Orluna, Treskavca in južnega Pantra.«
"Veliki vojaki bledoli?nikov so odi?li, malosr?n e
mi?i pa pustili brez varstva. Mi?i bodo pomrle . Ta
pritlikavec ho?e prezvija?iti glavarja Apa?ev, al i
 
Zdaj ustopi Gomez. Zastonj je izkušal, da bi si dal častito in dostojno držanje glavarsko. Besede, s kterimi ga je sprejel Črnotič, so pomanjšale njegovo postavo le še bolj.
?rnoti?evo oko mu je prisililo notri do podko?ja.
Bledoli?niki so izgubljeni, potem pa bodo rde?i vojaki
?as imeli, da bodo preganjali Orluna, Treskavca in
ju?nega Pantra."
 
»Beli mož veli, da je glavar in vendar ne ve, da gosta ni samega puščati, hoče li to razžalitev plačati morda z oglavkom?«
Zdaj ustopi Gomez. Zastonj je izku?al, da bi si
dal ?astito in dostojno d!-?anje glavarsko. Besede,
s kterimi ga je sprejel Crnoti?, so pomanj?ale njegovo postavo le ?e bolj.
 
»Moral sem poprej povedati mojim vojakom, kaki gosti so prisotni,« opravičuje se Gomez.
"Beli mo? veli, da je glavar in vendar ne ve,
da gosta ni samega pu??ati, ho?e li to raz?alitev
pla?ati morda z oglavkom ?"
 
»Je-li beli vojaki nimajo oči, da bi sami videli? Je-li pri bledoličnikih šega, da glavar mora vprašati, kaj sme storiti in govoriti? Beli mož ne more ničesar storiti brez dovolitve svojih vojakov on ni glavar!«
"Moral sem poprej povedati mojim vojakom ,
kaki gosti so prisotni," opravi?uje se Gomez .
 
»Jaz sem — udari se na prsi — jedini glavar tega tabora!« zatrjuje mali Gomez.
"Je-li beli vojaki nimajo o?i, da bi sami videli ?
Je-li pri bledoli?nikih ?ega, da glavar mora vpra?ati, kaj sme storiti in govoriti? Beli mo? ne more
ni?esar storiti brez dovolitve svojih vojakov on ni
glavar !"
 
Črnotič mu vrže uničljiv pogled ter zagrmi:
"Jaz sem ? udari se na prsi ? jedini glava r
tega tabora !" zatrjuje mali Gomez.
 
»Uho glavarja Apačev je slišalo veliko laž! Zaprl bo svoja usta, kajti jezik njegov ne govori z lažnjivo kroto. Moj rdeči brat govori!«
?rnoti? mu vr?e uni?ljiv pogled ter zaguni :
 
Antilopa je doslej sedel s zaprtimi očmi; zdajci pa odpre obrvi in usta rekoč:
?Uho glavarja Apa?ev je sli?alo veliko Iai !
{{prelom strani}}
Zaprl bo svoja usta, kajti jezik njegov ne govori z
»Videl sem glavarja bledoličnikov pri boju. Njegova dvocevka je rdeče može metala na tla kakor vihar orehov sad. Njegovi lasje so bili črni z belimi nitmi, njegova pleča široka, oko njegovo ostro kakor orlovo. Zapustil je tabor, ko je dan vzhajal na iztoku. Beli mož povedi, če lažem kakor on!«
la?njivo kruto. Moj rde?i brat govori!?
 
Gomez ne odgovori. Bil je tako popolnem ostrašen, da si ni upal reči ni bev ni mev.
Antilopa je doslej sedel s zaprtimi o?mi ; zdajci
pa odpre obrvi in usta reko? :
 
»Videl sem še druga glavarja,« nadaljuje Antilopa, »ki je bil Leopard. Postava njegova je bila čila in čvrsta kakor orehovina, pest njegova kakor medvedova šapa. Bledoličniki mu velé Petro Diaz. Odjezdil je s prvim glavarjem. Ali sem prav govoril?«
-ae. 171 .e>
 
»Moj rdeči brat je prav povedal,« odvrne zdaj Gomez. »Glavarja sta odšla in zdaj sem jaz edini glavar.«
?Videl sem glavarja bledoli?nikov pri boju .
Njegova dvocevka je rde?e mo?e metala na tla
kakor vihar orehov sad. Njegovi lasje so bili ?rni
z belimi nitmi, njegova ple?a ?iroka, oko njegovo
ostro kakor orlovo. Zapustil je tabor, ko je dan
vzhajal na iztoku . Bell mo? povedi, ?e La?em kakor on !"
 
»Beli mož ne imenuj Antilope svojega brata. Apač ni brat lažniku! Beli mož ni glavar!«
Gomez ne odgovori. Bil je tako popolne m
ostra?en, da si ni upal re?i ni bev ni mev.
"Videl sem ?e druga glavarja," nadaljuje Antilopa, ?ki je bil Leopard. Postava njegova je bila
 
»In jaz pravim, da sem,« osokoli se trcati Gomez.
?ila in ?vrsta kakor orehovina, pest njegova kakor
medvedova ?apa. Bledoli?niki mu vel? Petro Diaz .
Odjezdil je s prvim glavarjem . Ali sem prav govoril ??
 
»Če je res, imenuj svoje ime!«
" Moj rde?i brat je prav povedal," odvrne zdaj
Gomez. ?Glavarja sta od?la in zdaj sem jaz edini
glavar.?
 
»Gomez sem, podnevi in ponoči!«
"Beli mo? ne imenuj Antilope svojega brata.
 
»Gomez? Je-li to ime čakala ali zajca? Je-li se tako veli muhi ali črvu, ki ga tica pozoblje? Apaški sinovi ga še nikdar niso čuli! Gomeza, tega ne pozna nobeno staro babše; postava njegova jo otročja, njegova srčnost je žabja, njegov jezik kačji, ki laži pluje. Kam sta odjezdila ona dva glavarja?«
Apa? ni brat la?niku ! Beli mo? ni glavar!"
 
»Odšla sta bisona lovit, da imamo kaj živeti!«
"In jaz pravim, da sem," osokoli se trcati Gomez .
 
»Antilopa bo počakal, da se vrneta ter jima povedal besede, ktere naj slišita. Moj veliki rdeči brat pa se vrača v tabor Apačev, povedat jim, da je Antilopa tukaj ostal,« de Antilopa.
je res, imenuj svoje ime ! "
{{prelom strani}}
Kratek, bliskovit pogled zadene govornika iz Črnotičevih oči, Antilopi naznanjalo, da ga je Črnotič razumel. Antilopa je hotel ko porok ali tal ostati, da Mehikance ugotovi, med tem pa naj Črnotič snuje napad. Antilopino bistro oko je pač dobro opazilo, da v taboru nimajo niti najmanjše zaloge lesa, da bi ogenj zanetili kakor včeraj in zatorej s spretno dvojezičnostjo opozori Črnotiča na to in še na neko drugo okolnost:
 
»Antilopa želi, naj se bledoličnikov glavarja vrneta še pred nočjo, sicer ne more ž njima govoriti, ker ne morejo zapaliti ognja. Črnotič, glavar Apačev, naj svojim vojakom zapove, da vračajoča se bledoličnika na miru pusti, kajti Antilopa hoče z belimi skleniti mir na veliko poletij in zim!«
"Gomez sem, podnevi in pono?i ! "
 
Črnotič ustane. Njegova stisnjena pest in drugi oster pogled podučita Antilopo, da glavar bo don Estevanu zasede pripravil in tako mu vrnitev onemogočil.
"Gomez? Je-li to ime ?akala ali zajca? Je-li
se tako veli muhi ali ?rvu, ki ga ti ca pozoblje ?
Apa?ki sinovi ga ?e nikdar niso ?uti ! Gomeza, tega
ne pozna nobeno staro babAe ; postava njegova jo
otro?ja, njegova sr?nost je ?abja, njegov jezik ka?ji,
ki la?i pluje. Kam sta odjezdila ona dva glavarja? "
 
»Moj rdeči brat je dobro govoril,« meni Črnotič dostojno. »Zgodi se, kakor je dejal!«
"Od?la sta bisona lovit, da imamo kaj ?iveti !"
"Antilopa bo po?akal, da se vrneta ter jima
povedal besede, ktere naj sli?ita. Moj veliki rde?i
brat pa se vra?a v tabor Apa?ev, povedat jim, da
je Antilopa tukaj ostal," de Antilopa.
 
Črnotič stopa iz šotora, Gomeza niti ne pogleda, ustopivši skozi odprtino h konjema. Vkljub svojim bolečinam skoči na konja, prime tudi Antilopino žival za uzdo ter odjezdi.
--<e 172 v.
 
Gomez motri ostalega Indijana z neizvestnimi pogledi. Antilopa je bil, oči zaprivši, glavo nagnil nazaj, v znamenje, da je, kakor bi ga ne bilo.
Kratek, bliskovit pogled zadene govornika iz
 
»Ima rdeči mož še kaj povedati?« popraša Gomez.
?rnoti?evih o?i, Antilopi naznanjalo, da ga je ?rnoti?
razumel. Antilopa je hotel ko porok ali tal ostati,
da Mehikance ugotovi, med tem pa naj ?rnoti ?
-snuje napad. Antilopino bistro oko je pa? dobro
opazilo, da v taboru nimajo niti najmanj?e zalog e
lesa, da bi ogenj zanetili kakor v?eraj in zatorej s
spretno dvojezi?nostjo opozori ?rnoti?a na to in ?e
na neko drugo okolnost :
 
Divjak z roko migne češ:
"Antilopa ?eli, naj se bledol i?nikov glavarja
vrneta ?e pred no?jo, sicer ne more ? njima govoriti,
ker ne morejo zapaliti ognja . ?rnoti?, glavar Apa?ev,
naj svojim vojakom zapove, da vra?ajo?a se bledoli?nika na miru pusti, kajti Antilopa ho?e z belimi
skleniti mir na veliko poletij in zim !"
 
»Stran od mene!«
?rnoti? ustane. Njegova stisnjena pest in drugi
{{prelom strani}}
oster pogled podu?ita Antilopo, da glavar bo don
Gomez gre iz šotora k svojim tovarišem. Bil je tako povse zmoren in osmešen, kakor še nikdar v svojem življenju.
Estevanu zasede pripravil in tako mu vrnitev
onemogo?il.
 
Benito mu pride nasproti.
" Moj rde?i brat je dobrb govoril," meni ?rnoti?
dostojno. "Zgodi se, kakor je dejal ! "
 
»No, sennor Gomez, zakaj je šel eden, drugi pa tukaj ostal?«
?rnoti? stopa iz ?otora, Gomeza niti ne pogleda, ustopiv?i skozi odprtino h konjema. Vkljub
svojim bole?inam sko?i na konja, prime tudi Antilopino ?ival za uzdo ter odjezdi.
 
»Rekel je, da bo Apačem povedal, naj Arečizo puste mirno se vračati!«
Gomez motri ostalega Indijana z neizvestnimi
pogledi . Antilopa je bil, o?i zapriv?i, glavo nagni l
nazaj, v znamenje, da je, kakor bi ga ne bilo.
 
»Lepo, sennor Gomez! In to ste verjeli?«
"lma rde?i mo? ?e kaj povedati ?" popra?a
 
»I, zakaj pa ne?«
Gomez.
Divjak z roko migne ?e? :
"Stran od mene !"
 
»Ker je rdečemu sploh verjeti in mu zaupati le tedaj, kadar se ž njim popuši petdeset stotov tobaka in dvajset vozov sumaškega perja. To je prvič; in drugič, ker — —«
--<? 17 3
 
»Ker mi zdi, da imamo danes prav posebni povod previdnim biti.«
Gomez gre iz ?otora k svojim tovari?em. Bil
je tako povse zmoren in osme?en, kakor ?e nikdar
v svojem ?ivljenju .
 
»Kteri povod mislite, sennor Benito?«
Benito mu pride nasproti .
?No, sennor Gomez, zakaj je ?el eden, drugi pa
tukaj ostal??
"Rekel je, da bo Apa?em povedal, naj Are?izo
puste mirno se vra?ati !
 
»Don Arečiza je odsoten, in torej nalikujemo čredi brez črednika, ktero morejo volkovi zlahkoma premoči. Poleg tega nam manjka drv, da bi tabor razsvetili v slučaju napada.«
"Lepo, sennor Gomez ! In to ste verjeli?"
 
»Je-li ste tega Antilopo smatrali glavarja, sennor Gomez?«
?I, zakaj pa ne??
 
»I, seveda. Vsekako je tudi!«
"Ker je rde?emu sploh verjeti in mu zaupati
le tedaj, kadar se ? njim popu?i petdeset stotov tobaka in dvaj set vozov suma?kega perja. To je prvi? ;
in drugi?, ker --"
 
»Baš takov, kakor vi. On je le indijanski tekun. To je mahoma izvedeti iz njegovega imena. Je-li ste na okrasju njegovem kaj opazili, kar bi dalo sklepati na tako čast?«
"Ker mi zdi, da imamo danes prav posebni
povod previdnim biti."
 
»Ničesar! don Benito.«
?Kteri povod mislite, sennor Benito ? ?
 
»Toraj dobro! Po kaj gre baš glavar od todi, čemu nam pušča tukaj le navadnega vojaka?«
"Don Are?iza je odsoten, in torej nalikujemo
 
Drugi pogledujejo Benita nepočakljivo, ker nihče na to prašanje odgovora ne ve.
?redi brez ?rednika, ktero morejo volkovi zlahkoma
{{prelom strani}}
premo?i. Poleg tega nam manjka drv, da bi tabor
»Sicer nisem poznavatelj Indijanov, ali — —«
razsvetili v slu?aju napada. "
 
»Le dalje sennor Bonito! Ne napenjajte nas na tezalo! Vi ste najboljši poznavatelj Indijanov in tigrov v Mehiki; to ste dokazali, in torej boste tudi znali čemu je glavar odšel, oni-le lopov pa ne!«
ste tega Antilopo smatrali glavarja, senno r
 
»Ko bi imeli Apači res izvedeti, da se don Arečizi in pa sennor Diazu ne sme ničesar zgoditi, bi jih bil lahko izvestil tekun. Da hoče pa sam glavar to vest jim prinesti, to mi daje povod misliti, da — — naklepajo nekaj zlega!«
Gomez ? "
 
»Kaj pa na primer, sennor Bonito?«
?I, seveda. Vsekako je tudi ! ?
 
»Oni vedo, da smo brez vodje, eno; — in da se je glavar povrnil k svojim, to mi služi v znamenje, da jim ima razodeti kaki načrt. Morebiti namerijo don Arečizo od nas odtrgati in napasti nas, kakor hitro se bo stemnilo, to je pa drugo.«
"Ba? Lakov, kakor vi . On je le indijanski tekun.
 
»Vi slabo domnevate, don Bonito,« zavrne ga Gomez, kteremu je bilo veliko do tega, da svoje ravnanje olepša. »Prišla sta z mirnimi nakanami, kar je povse verjeti, kajti včeraj so strašno izgubili. Te mirne misli imajo zdaj, sicer bi Antilopa ne bil tukaj ostal.«
To je mahoma izvedeti iz njegovega imena. Je-li
ste na okrasju njegovem kaj opazili, kar bi dalo
sklepati na tako ?ast? "
 
»Hm, to zveni verjetno, toda — —«
? Ni?esar ! don Benito ."
 
»Toda — —? Govorite dalje, sennor Bonito!«
?Toraj dobro ! -Po kaj gre ba? glavar od todi,
?emu nam pu??a tukaj le navadnega vojaka? ?
Drugi pogledujejo Benita nepo?akljivo, ker nih?e
na to pra?anje odgovora ne ve.
 
»Jaz sicer ne poznam Indijanov, ali v svoji mladosti sem bil nekoč ujetnik pri njih in toraj menim, da nič dobrega ne nameravajo.«
---ee 174 L>
 
»Kaj pa porok, ki tam v šotoru sedi?«
"Sicer nisem poznavatelj Inclijanov, ali - -"
 
»Je-li grdun oborožen?«
"Le dalje sennor Bonito ! Ne napenjajte nas na
tezalo! Vi sto najbolj?i poznavatelj Indijanov in
tigrov v Mehiki ; to ste dokazali, in torej boste tudi
 
»Ne. Rdeča sta pustila svoje orožje pri konjih.«
znali ?emu je glavar od?el, oni-le lopov pa ne! "
 
»Tako? Hm! Da bi skoro prišel don Estevan! Ali kako lahko mu nezgoda more pripetiti, da se niti ne vrne. Predlagam: volimo si vodjo za vse {{prelom strani}} slučaje, da bodemo saj znali, koga poslušajmo, če bi bili napadeni.«
"Ko bi imeli Apa?i res izvedeti, da se don Are?izi in pa sennor Diazu ne sme ni?esar zgoditi, bi
jih bil lahko izvestil tekun . Da ho?e pa sam glavar
to vest jim prinesti, to mi daje povod misliti, da
--naklepajo nekaj zlega !"
 
»Jaz pa predlagam,« dé Gomez, »da se ničesar ne podstopimo. Don Arečiza bi utegnil biti nezadovoljen, in mi se moramo pred vsem jako varovati, da Indijanov v sumnjo ne spravimo.«
?Kaj pa na primer, sennor Bonito ? ?
 
Ta predlog dobi vseobčno pohvalo. Benito ponovi enkrat svoj predlog, ker ga pa ne sprejmo, se Benito jezen umakne rekoč:
"Oni vedo, da smo brez vodje, eno ; ? in da
se je glavar povrnil k svojim, to mi slu?i v znamenje, da jim ima razodeti kaki na?rt. Morebiti nameri* don Are?izo od nas odtrgati in napasti nas ,
kakor hitro se bo stemnilo, to je pa drugo. "
 
»Dobro, kakor hočete, sennores! Jaz pa vam povem, da se bom postavil zraven šotora, in da bom rdečega lopova takoj prebodel, ako bom le najmanje slutil, da bomo zagrabljeni.«
"Vi slabo domnevate, don Bonito," zavrne ga
Gomez, kteremu je bilo veliko do tega, da svoje
ravnanje olep?a. "Pri?la sta z mirnimi nakanami ,
kar je povse verjeti, kajti v?eraj so stra?no izgubili.
Te mirne misli imajo zdaj, sicer bi Antilopa n e
bil tukaj ostal. "
 
»Bonito odide, da ta sklep takoj izvede. Postavi se na griček ter leže na tla prav blizu šotora.
" Hin, to zveni verjetno, toda ? "
 
Od todi je mogel razgledati vso okolico v velikem vidokrogu, ali kakor je bilo ostro in budno njegovo oko, vendar ni mogel nič sumljivega opaziti.
" Toda - -? Govorite dalje, sennor Bonito ! "
 
Dan mine. Solnce zatoni na zapadu. Pokaže se ona svetloba, ki v pustih, od vročine prepečenih peščenih in kamenitih stepah predhaja hitro delajočo se noč.
"Jaz sicer ne poznam Indijanov, ali v svoji
 
Benito se vzravna po koncu. Videl je, ker je Indijanca od strani motril, da so se Antilopine zaprte oči odprle, ter vrgle kratek a širen pogled vun na ravnino. Obrvi sta se takoj zopet zaprli, ali po temnem obrazu se je poznavala kakor neka zadovoljnost. Pastir pregleduje stepo. Moral se je motiti, zakaj zunaj bilo ničesar opaziti kot čredo divjih konjev, ki so od dveh ali treh Indijanov gonjeni z razpuščeno grivo in repovi semtertja kopitali.
mladosti sem bil neko? ujetnik pri njih in toraj
menim, da ni? dobrega ne nameravajo."
 
Konjstvo se je pogostoma izgubljalo za neko višino, prikazalo se zopet za minuto, včasih je bližje {{prelom strani}} prikopitalo in zopet se oddaljilo, ter bilo tako gonjeno, dokler ni kratki mrak nastopil, ki se je v
" Kaj pa porok, ki tam v ?otoru sedi
kratkem spremenil v popolno temoto.
 
Čreda je bila zdaj poznati le kot temna pika, ki je počasno prihajala vedno bolj razločna. Konji so iskali ubežnega izhoda pred svojimi gonjivci, ter jo udero v ravni smeri proti taboru. Divjaki se podé tudi semkaj za njimi.
" Je-li grdun oboro?en ?`b
 
Ta prizor, v teh krajih nekaj prav navadnega, se je tudi blizu taborišča obnesel s svojo pritegljivostjo. Teh malo divjakov, ki so živali gonili z visokovihtečimi lasi, so mislili taborci, da se jih ni bati. Nasprotno pa je okolnost, da so tako noboječe si upali blizu tabora, zadostno dokazovala njih miroljubno nakano. Vrhu tega so imeli taborci tudi tala v zagradbi, ki je zlatoiske tako uvenil, da so stopali na kola in vozove, da bi tako bobe videli memo drvečo se čredo.
?Ne . Bde?a sta pustila svoje oro?je pri konjih.?
 
Benito se je bil tudi vzdignil, s hrbtom obrnjen proti šotoru, in torej ni opazil, kako je Antilopa izpod svojega plašča, kteri je bil iz bivolskega usnja narejen, potegnil bojno sekiro, sicer pa je ostal popolnoma miren.
"Tako? Hm Da bi skoro pri?el don Estevan !
Ah kako lahko mu nezgoda more pripetiti, da se
niti ne vrne. Predlagam : volimo si vodjo za vse
 
Čreda prihaja bližje in bližje. Res so bili divji konji, kajti ni bilo ugledati niti jezdeca, niti sedla ali stremena, niti uzda, niti najtanjšega motoza. Jata v popolnem diru privrši, Indijanci pa za njim upijoči, vriščeči in kričeči. Niti petdeset korakov ni bila četa od zagradbe, ko je bilo videti, da pojde divji lov v ravnem pravcu memo, ali .... kar bliskoma jo krene najprvi konj proti predrtini, ki so jo bili taborci pustili za prehod, strašno bojno tulenje se vzdigne, na vsakem konju sedi kakor iz {{prelom strani}} hrbta zrasel jezdec, in drug za drugim vihrajo grozni napadniki v tabor skozi prehod, kteri je bil iz neprevidnosti odprt.
--G 175 $>-
 
Zgoraj pri šotoru se čuje krik. Antilopa je bil ustal, izpustil svoj plašč ter vzdignil širočko, in ravno ta trenotek, ko se je bil Benito po nož segaje obrnil, da bi lokavega Antilopo prebol, prekolje mu tekun glavo do ramen. Na to skoči Indijanec na gričevino ter se postavi v vrste bojujočih tovarišev.
slu?aje, da bodemo saj znali, koga poslu?ajmo, ? e
bi bili napadeni . "
 
Apačani so se bili proti Mehikancem poslužili zvijače, ki se more posrečiti le tako drznim jezdecem, kakor so oni. Nogo utaknejo za laso okolu konjevega trupla privezani, svoje telo pa skrijejo za živaljo, in tako morejo prehajati celo večje daljave, ker so tega vajeni. Najprej mračnost, potem popolna temota sta izvedbo te vojne zvijače olajšale in tako so bili prevarjeni zlatoiski in celó izkušeni Benito.
"Jaz pa predlagam," d? Gomez, "da se ni?esar ne
podstopimo . Don Are?iza bi utegnil biti nezadovoljen,
in mi se moramo pred vsem jako varovati, da Indijanov v sumnjo ne spravilno . "
 
Mehikanci so bili za trenotek povse brez pameti. Poskakali so z voz, pa že več niso mogli k svojim v piramide sestavljenim puškam. Divjaki so imeli lahko delo; ljudem v taboru je bila smrtna ura.
Ta predlog dobi vseob?no pohvalo . Benito ponovi enkrat svoj predlog, ker ga pa ne sprejmo ,
se Benito jezen umakne reko? :
 
Le nekaj minut je divjal kij in nož in sulica in širočka, pa je bilo mrličev na kupe. Borilo se je le še nekaj Mehikancev s srčnostjo obupanja; tudi oni so morali podleči. Le malim se je posrečilo, da so se pod vozovi vun priplazili ter bežali. Tudi ti so bili izgubljeni, kajti brni jezdeci so jih hitro dotekli, in če jo je v temni noči kteri odnesel, gotovo mu je drugi dan svetil k smrti.
"Dobro, kakor ho?ete, sennores ! Jaz pa vam
povem, da se bom postavil zraven ?otora, in da bom
rde?ega lopova takoj prebodel, ako bom le najmanje
slutil, da bomo zagrabljeni ."
 
Eno uro po tem krvavem boju razsvetljeval je požar v grmado znošenih vozov daleč na okrog z mrliči in umirajočimi pokrito ravnoto. Indijanci so {{prelom strani}} si razdelili plen ter oglavke teh, ktere je zlatožejnost pripeljala v puščavo in smrt.
" Bonito odide, da ta sklep takoj izvede. Postavi
se na gri?ek ter le?e na tla prav blizu ?otora.
 
Sredi prizorišča tega strašnega pogina stal je Črnotič in poleg njega Antilopa.
Od todi je mogel razgledati vso okolico v ve
likem vidokrogu, ali kakor je bilo ostro in budno
njegovo oko, vendar ni mogel ni? sumljivega opaziti.
 
»Veliki duh je dal rdečim sinovom svoje zmagodobitje; toda glavar Apačev mora videti oglavke treh lovcev s izginolega otoka,« pravi Črnotič. »On sam ne more za njimi, toda moj sin bo prinesel njihove lase.«
 
»Jutri bo vzel Antilopa trideset mož ter šel za njih sledjo,« odgovori tekun. »Lovci od severa naj začnó le svojo smrtno popevko.«
Dan mine. Solnice zatoni na zapadu. Poka?e se
ona svetloba, ki v pustih, od vro?ine prepe?enih pe??enih in kamenitih stepah predhaja hitro delajo?o
se no?.
 
==V Zlati dolini.==
 
Benito se vzravna po koncu Videl je, ker j
e
 
 
Indijanca od strani motril, da so se Antilopine za
 
prte o?i odprle, ter vrgle kratek a ?iren pogled vun
na ravnino, Obrvi sta se takoj zopet zaprli, ali po
temnem obrazu se je poznavala kakor neka zado
 
voljnost. Pastir pregleduje stepo. Moral se je motiti,
zakaj zunaj bilo ni?esar opaziti kot ?redo divjih
konjev, ki so od dveh ali treh Indijanov gonjeni z
 
razpu??eno grivo in repovi semtertja kopitali.
Konjstvo se je pogostoma izgubljalo za neko
vi?ino, prikazalo se zopet za minuto, v?asih je bli?je
 
 
--(e} 176 -D
 
prikopitalo in zopet se oddaljilo, ter bilo tako go
njeno, dokler ni kratki mrak nastopil, ki se je v
kratkem spremenil v popolno temoto .
 
?reda je bila zdaj poznati le kot temna pika ,
ki je po?asno prihajala vedno bolj razlo?na. Konji
so iskali ube?nega izhoda pred svojimi gonjivci, te r
jo udero v ravni smeri proti taboru. Divjaki se
pode" tudi semkaj za njimi.
 
Ta prizor, v teh krajih nekaj prav navadnega ,
 
se je tudi blizu tabori??a obnesel s svojo pritegljivostjo. Teh malo divjakov, ki so ?ivali gonili z visokovihte?imi lasi, so mislili taborci, da se jih n i
bati. Nasprotno pa je okolnost, da so tako noboje?e
si upali blizu tabora, zadostno dokazovala njih miroljubno nakano. Vrhu tega so imeli taborci tudi tat a
v zagradbi, ki je zlatoiske tako uvenil, da so stopali
na kola in vozove, da bi tako bobe videli mem o
drve?o se ?redo.
 
Benito se je bil tudi vzdignil, s hrbtom obrnjen
proti ?otoru, in torej ni opazil, kako je Antilop a
 
izpod svojega pla??a, kteri je bil iz bivolskega usnj a
narejen, potegnil bojno sekiro, sicer pa je ostal popolnoma miren.
 
?reda prihaja bli?je in bli?je . Res so bili divji
konji, kajti ni bilo ugledati niti jezdeca, niti sedla
ali stremena, niti uzda, niti najtanj?ega motoza.
Jata v popolnem diru privr?i, Indijanci pa za nji m
opij o?i, vri??e?i in kri?e?i . Niti petdeset korakov n i
bila ?eta od zagradbe, ko je bilo videti, da poj de
divji lov v ravnem praven memo, ali . . . . kar
bliskoma jo krene najprvi konj proti predrtini, k i
so jo bili taborci pustili za prehod, stra?no bojno
tulenje se vzdigne, na vsakem konju sedi kakor iz
 
-el> 17 7
 
hrbta zrasel jezdec, in drug za drugim vihrajo grozni
napadniki v tabor skozi prehod, kteri je bil iz ne
previdnosti odprt.
 
Zgoraj pri ?otoru se Ulje krik. Antilopa je bil
 
ustal, izpustil svoj pla?? ter vzdignil ?iro?ko, i n
 
ravno ta trenotek, ko se je bil Benito po no? segaj e
obrnil, da bi lokavega Antilopo prebol, prekolje m ?
tekun glavo do ramen. Na to sko?i Indijanec na gri?evino ter se postavi v vrste bojujo?ih tovari?ev .
 
Apa?ani so se bili proti Mehikancem poslu?ili
zvija?e, ki se more posre?iti le tako drznim jezdecem ,
kakor so oni. Nogo utaknejo za laso okolu konjevega trupla privezani, svoje telo pa skrijejo za ?ivaljo, in tako morejo prehajati celo ve?je daljave ,
ker so tega vajeni. Najprej mra?nost, potem popolna
temota sta izvedbo te vojne zvija?e olaj?ale in
tako so bili prevarjeni zlatoiski in cel? izku?eni
Benito.
 
Mehikanci so bili za trenotek povse brez pameti . Poskakali so z voz, pa ?e ve? niso mogli k
svojim v piramide sestavljenim pu?kam . Divjaki so
imeli lahko delo ; ljudem v taboru je bila smrtna ura .
 
Le nekaj minut je divjal kij in no? in sulic a
 
in ?iro?ka, pa je bilo mrli?ev na kupe. Borilo se j e
le ?e nekaj Mehikancev s sr?nostjo obupanja ; tudi
oni so morali podle?i. Le malim se je posre?ilo, da
so se pod vozovi vun priplazili ter be?ali. Tudi ti
so bili izgubljeni, kajti brni jezdeci so jih hitro do
tekli, in ?e jo je v temni no?i kteri odnesel, gotov o
mu je drugi dan svetil k smrti.
 
Eno uro po tem krvavem boju razsvetljeval j e
 
po?ar v grmado zno?enih vozov dale? na okrog z
mrli?i in umirajo?imi pokrito ravnoto . Indijanci so
 
12
 
?(3-178 ?>
 
si razdelili plen ter oglavke teh, ktere je zlatoiejnost pripeljala v pu??avo in smrt.
Sredi prizori??a tega stra?nega pogina stal
?rnoti? in poleg njega Antilopa.
 
"Veliki duh je dal rde?im sinovom svoje zraagodobitje toda glavar Apa?ev mora videti oglavke
treh lovcev s izgiuolega otoka," pravi ?rnoti?. " On
sam ne more za njimi, toda moj sin bo prinesel
njihove lase "
 
" Jutri bo vzel Antilopa trideset mo? ter ?el
za njih sledjo," odgovori tekun . "Lovci od severa
 
naj za?n? le svojo smrtno popevko . "
 
Zlati dolini.
 
Pono?na tema, ?e v jutranjo danenje prehajajo?a, ogrinjala je okolico ter jo le kazala v velikih
4.933

urejanj