|
Nekdo izmed Apačev stopi preden. Ni nosil orlovih peres, znamenje glavarsko, a ni bilo težko presoditi, da ima potrebne sposobnosti, zapovedovati oddelku hrabrih.
»Apačev vojnikom ,Mo?nihrastMočnihrast' poveljuje,?« re&epristoplireče pristopli.
Pa res je stal ta divjak v ?are?ejžarečej svetlosti
tabori?negataborišnega ognja tako visoko, tako ?irokoširoko, tak otako
?vrstočvrsto, kakor gr?avogrčavo deblo drevesa, kterega ne m?rejomorejo premekniti s svojega mesta zgolj ?love?kečloveške mo?ilmoči.
"»H kteremu glaVarjuglavarju spadajo moji bratje ?"«
??rnoti? je izposlal svoje vojnike, da gred? pa
konje bledoli?nikov.?
»Črnotič je izposlal svoje vojnike, da gredó po
?Storni so, kar jim je zapovedal," odgovori
konje bledoličnikov.«
Me?anik. ? "Devetnajst krepkih ?ivalij so se domogli. Toda bledoli?niki hit? za njimi z lasovi,
pu?kami, no?i, da konje otm? ."
»Storili so, kar jim je zapovedal,« odgovori Mešanik. — »Devetnajst krepkih živalij so se domogli. Toda bledoličniki hité za njimi z lasovi,
Pripovedal jim je tudi dog?jaj s Sokoljevim
puškami, noži, da konje otmó.«
o?esomPripovedal jim je tudi dogájaj s Sokoljevimočesom ter se jim ponudil, da jih pripelje na sled belim.
"»Moji bratje se morajo dr?atidržati malo na poldne, da jih ne srečamo, da jim pridemo za hrbet. S Komanči so močni trinajst glav.«
da jih ne sre?amo, da jim pridemo za hrbet.
man?i so mo?ni trinajst glav."
Apačev je bilo vseh skupaj res petdeset mož, kakor je bil v venti rekel Sokoljeoko. Močnihrast je odločil šestorico, ki naj ostanejo ponoči pri oguju,
Apa?ev je bilo vseli skupaj res petdeset mir
čuvajoči uropane konje, pa čakati, da se vrne z
kakor je bil v venti rekel Sokoljeoko. Mo'?nihrag
ostalimi.
je odlo?il ?estorico, ki naj ostanejo pono?i pri ogujul
?uvajo?i uropane konje, pa ?akati, da se vrne z
ostalimi .
Zaja?ejo Zajašejo. Roparja se postavita na ?eločelo in hitro so izginili v temni noči.
so izginili v temni no?i.
<center>* * *</center>
*
{{prelom strani}}
V tem je Sokoljeoko nadaljeval svojo pot. Niso mogli hitro napredovati, ker težko obremenjene mule trgovčeve so mogle le počasno naprej. — Haziendero je večkrat poskušal pogovor začeti s Kotmančem, ali namera se mu je vselej opotekla na molčečnosti in zaprtosti malobesednega moža. Sokoljeoko je mislil, kako hitro in nenadno je našel Mešanika in Rdečoročnika in kako se bo že jutri z Apači spoprijel.
Malo pred mrakom jim pokažejo pavoljnjaki, ktere je bil Sokoljeoko naznanil Modrejlisici kot shajališče, in ko četa semkaj dospé, najdejo dvajset Komančev, ki so bili z lasovi privlekli ogromne zamote bivolovih kož.
�
-.ei> 16 -s>
V tem je Sokoljeoko nadaljeval svojo pot. Niso
inogli hitro napredovati, ker tetko obremenjen e
mule trgov?eve so mogle le po?asno naprej . ? Haziendero je ve?krat posku?al pogovor za?eti s Kotan?"em, ali namera se mu je vselej opotekla na
mol?e?nosti in zaprtosti malobesednega mo?a. Sokoljeoko je mislil, loko ?hitro in nenadno je na?el
Me?anika in Rde?oro?nika in kako se bo ?e jutri z
4pa?i spoprijel.
Malo .pred mrakom jim poka?ejo pavoljnjaki ,
ktere je bil Sokoljeoko naznanil Modrejlisici kot
shajali??e, in ko ?eta semkaj dosp?, najdejo dvajset
Xomaneev, ki so bili z_lasovi privlekli ogromne za-
Inote bivolovih ko?.
Zdaj so razjahali, zanetili ogenj, okolu kterega
posedejo : haziendero, vakveri, oba sibolera, trgovec ; Sokoljeoko je prisedel k Indijancem, ki so se že ogrevali pri drugem ognju.
Sokoljeoko je prisedel k Indijancem, ki so se ?e
ogrevali pri drugem ognju.
Zdaj ni bilo ?asačasa delati kup?ijkupčij, ker se je bilo naglo stemnilo; trgovanje so odložili na drugi dan.
Preiskali so prinešena živila, napravili obed, postavili potrebne straže, pa legli spat.
naglo stemnilo ; trgovanje so odlo?ili dragi dan.
Preis'kali so prinegeno ?ivila, napravili obed, postavili potrebne stra?e, pa legli spat.
Solnce obzorja ?eše ni rde?ilordečilo, in le bledi svit se je kazal na vzhodnem nebu, ko pristopi indijanska straža k spečemu vodji ter ga rahlotno za rame potrese.
se je kazal na vzhodnem nebu, ko pristopi indijanska
stra?a k spe?emu vodji ter ga rahlotno za rame
potrese.
?»Sokoljeoko je zapovedal, poklicati ga, ko bo dan pozdravljal rdeče može.«
Razburjenec, naredi kretaj zadovoljnosti, stopi k siboleru, Encepezu z imenom ter ga prebudno durne.
dan pozdravljal rde?e no?e. ?
»Kaj je?« vpraša duknjenec, maneč si oči.
Razburjenec, naredi kretaj zadovoljnosti, stopi k
»Boj se bliža. Moji beli bratje naj odvržejo spanec.«
siboleru, Encepezu z imenom ter ga prebudno 4urne .
{{prelom strani}}
" Kaj je ?" vpra?a duknjenec, mane? si o?i.
Encepez krikne in na ta krik sibolerov se vzravnajo vsi spalci, ki še le zdaj izvedó, kaj jih čaka po mnenju Komančevem.
?Boj se bli?a. Moji beli bratje naj odvr?ej o
Vodja se bliža hazienderu.
spanec.?
»Rdeči možje se bodo bojevali z bledoličniki, ter Apačem vzeli obglavke. Kdo bodi poveljnik: moj beli brat ali Sokoljeoko?«
�
?.ae. 17 L>--
»Moj rdeči brat je izkušenejši od mene; on vôdi zapovedništvo.«
Encepez krikne in na ta krik sibolerov se vzravnajo vsi spalci, ki ?e le zdaj izvedb, kaj jih ?aka
po mnenju Koman?evem.
Sokoljeoko se nakloni ponosno in pritrdivno ter stopi k trgovcu.
Vodja se bli?a hazienderu .
»Ali hoče moj brat, da ga Apači usmrté ter mu uzamejo blago?«
? Rde?i mo?je se bodo bojevali z bledoli?niki ,
ter Apa?em vzeli obglavke . Kdo bodi poveljnik :
moj beli brat ali Sokoljeoko ? ?
»Santa Madonna, to mi nikakor na misel ne hodi! Če pridejo, pobegnem, pa ...
? Moj rde?i brat je izku?enej?i od mene ; on
vodi zapovedni?tvo."
Komanč pretrga besedo boječniku s zapovednim mahljajem roke.
Sokoljeoko se nakloni ponosno in pritrdivno ter
stopi k trgovcu.
"Ali ho?e moj brat, da ga Apa?i usmrt? ter
mu uzamejo blago ?"
»Moj brat pojezdi s svojimi mulami proti polnoči, da pavoljnih grmov več ne vidi ter ostani pri kožah, dokler se boj okonča.«
"Santa Madonna, to mi nikakor na misel ne
hodi ! Ce pridejo, pobegnem, pa . .
Migne. Komanči so privezali kože za lásove ter odjezdili. Trgovec jim je počasi sledil. Sokoljeoko
Koman? pretrga besedo boje?niku s zapovednim
je moral biti popolno ugotovljen, da pojdejo Apači po njegovem sledu, da pridejo od juga, sicer bi ne bil tako odpravil kože in trgovca z njegovim blagom.
mahaj ajem roke .
Ni še preteklo deset minut, ko se vrnejo odpravniki kož. Sokoljeoko je dal od sledov toliko namesti, kolikor se mu je zdelo potrebno ter po razstavi dvanajst belih in svojih dvajset Indijanov tako med debla in vejevje pavoljnjakov, da bi jih niti najostrovidniši uzreti ne mogel.
"Moj brat pojezdi s svojimi mulami proti poi
{{prelom strani}}
Konjem so vsem nosnice zavezali, da bi pred časom ne postali izdajalci.
Sam se postavi tako, da je imel v preglednosti vse južno obzorje.
no?i, da pavoljnih grmov ve? ne vidi ter ostani pri
ko?ah, dokler se boj okon?a . "
Globoka tihota vlada. Pavoljno grmovje miruje, porošeno z jutranjo roso. Zdajci se pokažejo na jugu
Migne. Koman?i so privezali ko?e za l?sove ter
črne pike, raztresene, ki se povečujejo čimdalje se
odjezdili. Trgovec jim je po?asi sledil. Sokoljeoko
približujejo.
je molal biti popolno ugotovljen, da pojdejo Apa?i
po njegovem sledu, da pridejo od juga, sicer bi ne
bil tako odpravil ko?e in trgovca z njegovim
blagom.
»Ugh!« pride globoko grleni glas iz ust Sokoljegaočesa, in skritniki so vedeli, da prihaja sovražnik. V polkrogu prijašejo Apači. Komanč je
Ni ?e preteklo deset minut, ko se vrnejo odpravniki ko?. Sokoljeoko je dal od sledov toliko namesti, kolikor se mu je zdelo potrebno ter po razstavi dvanajst belih in svojih dvajset ln.dijanov tak o
mogel zdaj dobro razločiti Mešanika in njegovega
med debla in vejevje pavoljnjakov, da bi jih niti
najostrovidni?i uzreti ne mogel .
II. del .
2
�
-er- 18 v--
Konjem so vsem nosnice zavezali, da bi pred
?asom ne postali izdajalci.
Sam se postavi tako, da je imel v preglednosti
vse ju?no obzorje .
Globoka tihota vlada. Pavoljno grmovje miruje,
poro?eno z jutranjo roso . Zdajci se poka?ejo na jugu
?rne pike, raztresene, ki se pove?ujejo ?imdalje se
pribli?ujejo.
?Ugh !? pride globoko grleni glas iz ust Sokoljegao?esa, in skritniki so vedeli, da prihaja sovra?nik. V polkrogu prija?ejo Apa?i. Koman? je
mogel zdaj dobro razlo?iti Me?anika in njegovega
starega, ki sta jezdila prva, da sled ne izgubita.
Ustavijo se nekaj streljajev pred grmovino, kakokakor rna kratki posvet. Mešanik vzdigne puško visoko v zrak, pa dirja naprej z razpuščenimi lasmi, s plapolečim plaščem. V divjem dirjanju hité drugi za njim.
na kratki posvet. Me?anik vzdigne pu?ko visoko
v zrak, pa dirja naprej z razpu??enimi lasmi, s plapole?im pla??em. V divjem dirjanju hit? drugi za njim.
Polkro?naPolkrožna grmovina je imela proti poldnu precej
?irokoširoko vrzel ; skozi to 'odprtino jezdijo Apa?iApači med
pavoljnjake. Videti ni sovražnika nobenega; noben list se ne gane. Na tleh je bilo opaziti sledove dveh ognjev. Mešanik se okrene, da bi pepelišče bolje pregledal in ta okrenba mu reši življenje. — Strel se je bil zabliskal izmed vejevja in krogla, priševša iz sreberno obite puške Sokoljegaočesa, ki bi ga bila gotovo podrla, ga je ranila na levem ušesu.
pavoljnjake. Videti ni sovra?nika nobenega ; noben
list se ne gane. Na tleh je bilo opaziti sledove dveh
ognjev. Me?anik se okrene, da bi pepeli??e bolj e
pregledal in ta okrenba mu re?i ?ivljenje. ? Strel
se je bil zabliskal izmed vejevja in krogla, pri?ev?a
iz sreberno obite pu?ke Sokoljegao?esa, ki bi ga
bila gotovo podrla, ga je ranila na levem u?esu .
Apa?iApači za?en?zaženó grozansko tulitev, ki je bila pregla?enapreglašena s poki iz ve?več ko dvajset pu?ekpušek in s fr?anjemfrčanjem komarških puščic. V sledečem trenotku se ponovi pokanje med vejevjem in šibjem, kar na okrog, a skriti beli in divjaki planejo na konjske tatove.
komar?kih pu??ic . V slede?em trenotku se ponovi
pokanje med vejevjem in ?ibjem, kar na okrog, a
skriti beli in divjaki planejo na konjske tatove .
Grozno bojevanje se razvije. Sokoljeoko jje espustil puško, pograbil tomahavk. S tigrovskim {{prelom strani}} skokom se požene njegov konj v najgostejši kup. Trenoma je zdrobil dva, tri Apače, da so pali s
konj. Predseboj ima Močnegahrasta.
spustil pu?ko, pograbil tomahavk . S tigrovskim
Poprej je bil videl, ko je trajal posvet, da ta načeluje Apačem .
�
-ei> 19 ?>
»Apač je tat. Krade konje. Ljubi puščavske razbojnike. Njegova koža bo visela na sedlu Komančevem.«
skokom se po?ene njegov konj v najgostej?i kup.
'Tenoma je zdrobil dva, tri Apa?e, da so pali a
konj. Predseboj ima Mo?negahrasta.
»Komanč, ti pes, ti žaba!« odgovarja nasprotnik
Poprej je bil videl, ko je trajal posvet, da ta
vzdignivši tomahavk, ki pada tesno na mladenčevo
glavo. Ta pa je udarec prestregel, udarivši od
na?eluje Apa?em .
zdolaj gori ter zadel pest Močnegahrasta s toliko silo, da se je odprla, da se je sekira v zraku parkrat prevrtila in blizu Komanča zasadila se v
" Apa? je tat. Krade konje. Ljubi pu??avsko
razbojnike. Njegova ko?a bo visela na sedlu
Koman?evem ."
?Koman?, ti pes, ti ?aba !? odgovarja nasprotnik
vzdigniv?i tomahavk, ki pada tesno na mladen?evo
glavo. Ta pa je udarec prestregel, udariv?i od
zdolaj gori ter zadel pest Mo?negahrasta s toliko
silo, da se je odprla, da se je sekira v zraku parkrat prevrtila in blizu Koman?a zasadila se v
zemljo.
"»Uff!"« krikne Sokoljeoko, tomahavk se zabliska ter prileti sovra?nikusovražniku v glavo do ramen .
Ta hip se ?uti pograbljenega od zad ter s konja
potegnjenega . -
Razbojnika sta zagledala vakvere, obrnila pu?ki,
pa s kopiti se branila proti premo?i. Uvidela sta,
da ne uspevata. Vakveri namre? so bili slu?ili v
inehikanskih polkih, pa so jima presedali. Bojevanj e
je grozno. Apa?ev je vedno manj. Roparja skleneta
pobegniti . V mete?u zajahata ter izgineta .
Sokoljeoko sko?i zopet na konja. Kratki krik,
kazaje v stepo, kjer sta uhajala Me?anik in Rde?oro?nik, pa so jo drvili za njima, kteri so ?e kaj
mogli.
Roparja sta jo dr?ala proti kraju, kjer sta bila
sino? zadela na Apa?e in kjer so stali ?e danes
uropani konji. To je slutil Sokoljeoko zato ju je
hotel prehiteti ter stra?e svariti . Haziendero je imel
2*
�
-.0 20 .e>-
svoje konje zopet dobiti na pregon roparskih ube?nikov je mislil Koman? ?ele v drugem redu.
Me?anik je v?asih nazaj pogledal . Prostor me d
njim in med preganjalci je bil ?edalje manj?i te r
je vedel le eno sredstvo uiti jim : to ? da je krenil
od smeri, dr?e?e h konjem. To sredstvo se je obneslo. Sokoljeoko je hitel v smeri proti konjem, a
razbojnika od todi pro? ter sta jo tako odnesla.
?estorica Apa?ev, ostav?ih za ?uvaje pri konjih,
sedela je mol?e?a na tleh. Vsaki se je na tihem
jezil, da mora tukaj po?akati, ko drugi slavito pod?
sovra?nika . Da bi mogli njihovci biti tepeni in pobiti, to jim niti na pamet ni hodilo ter niso gledal i
na obzorje .
Uropani in skrbno zvezani konji so se pasli
blizu njih, a tako, da Apa?i niso mogli prosto gledati na iztok. Zatorej pa brezskrbni ?uvaji v
diru prihajo?ih Koman?ev in vakverov niso prejopazili, dokler niso sli?ali kopitanja njih konj .
Hipoma sko?ijo na noge. Prvi pogled jim je
vse povedal. Odhit? k svojim ?ivalim, da bi zasedli
Ta hip se čuti pograbljenega od zad ter s konja
in pobegli, ali ? bilo je prepozno. Sokoljeoko, izme d
potegnjenega.
Razbojnika sta zagledala vakvere, obrnila puški, pa s kopiti se branila proti premoči. Uvidela sta, da ne uspevata. Vakveri namreč so bili služili v
vseh prvi, se zakadi v sredo med-nje ter hipoma
mehikanskih polkih, pa so jima presedali. Bojevanje
je grozno. Apačev je vedno manj. Roparja skleneta
pobegniti. V metežu zajahata ter izgineta.
Sokoljeoko skoči zopet na konja. Kratki krik, kazaje v stepo, kjer sta uhajala Mešanik in Rdečoročnik, pa so jo drvili za njima, kteri so še kaj mogli.
prejezdi dva Apa?a, tretjega zadene tomahavk in
Roparja sta jo držala proti kraju, kjer sta bila sinoč zadela na Apače in kjer so stali še danes
ko z levico grabi ?etrtega, posre?i se petemu na
uropani konji. To je slutil Sokoljeoko; zato ju je
hotel prehiteti ter straže svariti. Haziendero je imel {{prelom strani}} svoje konje zopet dobiti na pregon roparskih ubežnikov je mislil Komanč šele v drugem redu.
Mešanik je včasih nazaj pogledal. Prostor med njim in med preganjalci je bil čedalje manjši ter je vedel le eno sredstvo uiti jim: to — da je krenil od smeri, držeče h konjem. To sredstvo se je obneslo. Sokoljeoko je hitel v smeri proti konjem, a razbojnika od todi proč ter sta jo tako odnesla.
konja sko?iti, a ?estega potol?e Encepez, ko je mg()
Šestorica Apačev, ostavših za čuvaje pri konjih, sedela je molčeča na tleh. Vsaki se je na tihem jezil, da mora tukaj počakati, ko drugi slavito podé
v stremen utikal .
sovražnika. Da bi mogli njihovci biti tepeni in pobiti, to jim niti na pamet ni hodilo ter niso gledali na obzorje.
Uropani in skrbno zvezani konji so se pasli blizu njih, a tako, da Apači niso mogli prosto gledati na iztok. Zatorej pa brezskrbni čuvaji v diru prihajočih Komančev in vakverov niso prej opazili, dokler niso slišali kopitanja njih konj.
Hipoma je bil Sokoljeoko razkonja, vihtel ob
Hipoma skočijo na noge. Prvi pogled jim je vse povedal. Odhité k svojim živalim, da bi zasedli in pobegli, ali — bilo je prepozno. Sokoljeoko, izmed vseh prvi, se zakadi v sredo med-nje ter hipoma prejezdi dva Apača, tretjega zadene tomahavk in ko z levico grabi četrtega, posreči se petemu na konja skočiti, a šestega potolče Encepez, ko je nogo v stremen utikal.
glavnik, no?, in v treh minutah so mu ob sedlu
Hipoma je bil Sokoljeoko razkonja, vihtel obglavnik, nož, in v treh minutah so mu ob sedlu viseli obglavki štirih Apačev.
viseli obglavki ?tirih Apa?ev.
?»U-u-u-ff!?« glasi njegov zmagoviti krik .
Njegovi mu priglasujejo in tudi vakveri so dajali
glasove od sebe, izredno podobne indijanski radosti.
Njegovi mu priglasujejo in tudi vakveri so dajali glasove od sebe, izredno podobne indijanski radosti.
�
{{prelom strani}}
---.e' 21 ?>-
Haziendero stopi h Komanču.
»Rdeči brat moj je izvršil besedo svojo. Hvalim mu za to.«
Haziendero stopi h Koman?u .
Ko prispó do pavoljnjakov, razvidi se, da so izgube velike. Ranjence je bilo treba obvezati in mrtve pokopati.
?Rde?i brat moj je izvr?il besedo svojo. Hvalim
mu za to.?
V tem pride kupčevalec. Kože so nazaj privlekli; v kratkem so bile zamenjane za množino onih stvari, kterih je želel Modralisica.
Ko prisp? do pavoljnjakov, razvidi se, da so
izgube velike. Ranjence je bilo treba obvezati in
mrtve pokopati.
Na to se razidejo beli od Indijancev, vračajoči se v Tubak.
V tem pride kup?evalec. Ko?e so nazaj privlekli , v kratkem so bile zamenjane za mno?ino
onih stvari, kterih je ?elel Modralisica.
Sokoljeoko reče Indijancu: »Moj brat pojdi v tabor, in v koči Sokoljegaočesa obesi te oglavke.«
Na to se razidejo beli od Indijancev, vra?ajo?i
se v Tubak.
Sokoljeoko re?e Indijancu : "Moj brat pojdi v
tabor, in v ko?i 8okoljegao?esa obesi te oglavke."
"Sokoljeoko tega ne bo sam storil?"
»Sokoljeoko tega ne bo sam storil?«
?Ne bo. Moji bratje prines? Modrilisici pred
mete, dobljene za ko?e. Sokoljeoko pa mora hiteti
za sledom Me?anika in Rde?oro?n.ika ter se ne povrne prej v svoj vigvam, dokler jima ni vzel oglavkov .
Modralisica naj mu po?lje deset vojnikov, ki naj
?akajo ob Rde?i reki na Bivoljem otoku. Dobil je
»Ne bo. Moji bratje prinesó Modrilisici predmete, dobljene za kože. Sokoljeoko pa mora hiteti za sledom Mešanika in Rdečoročnika ter se ne povrne prej v svoj vigvam, dokler jima ni vzel oglavkov.
bo, ko poj de mesec petkrat za solncem. Howgh
Modralisica naj mu pošlje deset vojnikov, ki naj
Zajezdi, migne z roko, pa dirja za sledom pu
čakajo ob Rdeči reki na Bivoljem otoku. Dobil je bo, ko pojde mesec petkrat za solncem. Howgh!«
??avskihZajezdi, migne z roko, pa dirja za sledom puščavskih razbojnikov.
Saditev===Soditev v travani .===
Baraha in Oro?ej, ko sta bila izginila za vogal
| 