Gozdovnik: Razlika med redakcijama

dodanih 62 zlogov ,  pred 3 leti
Ko se mu vrne zavednost, videl se je zvezanega, na rokah in nogah, ležečega na tleh in da ga neranjena Apača še bolj povezujeta. Obvezanega obstreljenca pustita za stražo pri zvezancu, a sama se vržeta na konje, da bi semkaj prinesla one tri padlece. Ker je prvi ležal blizu. Meglogorja, trajalo je dolgo, preden sta se vrnila. Preteklo je bilo več ur, ko prideta in sklepal je iz tega, da sta pogledala tudi po onih za gorami padlimi.
{{prelom strani}}
Naredil se je bil že mrak. Nabrala sta vejevja in nanesla suhega bičja, da bi žgala taborišni in
mučitveni ogenj. (Nektere ujetnike so privezavali k
-e. 90 ?>-
kolu ter jih bodli in rezali na vse mogoče načine, da so nesrečneži groznih bolečin tulili, kar so divjaki
zvali "smrtno pesem", a sami so okolu rajali in se krohotali. Hitri uboj je bil še milost. Na smrt izmrcvarjenega so pekli in — pojedli. — Nekterim so
grmado žgali na trebuhu, kar je dajalo kričevito
zabavo, izlasti ženskam in otrokom. — Nekterim so
polomili vse ude, dejali jih žive v vodo, da je postalo meso bolj prhlo, potem jih klali, pekli in potem se gostili.) Sokoljeoko je gledal te priprave s hladno pokojnostjo. Ni se bal smrti prav nič, vendar je prežal z vso bistrovidnostjo na priložnost, kako bi se rešil.
 
Kupa sta bila zvrhana ter imela biti ožgana, a tu opazita Apača, da jima nedostaja užigala. Antilopa, vodja male te čete, veli drugemu neranjenemu divjaku, naj gre iskat votlega drevesa ter prinese trhline. Sam je rezal klina, potrebna pri indijanskem ožiganju, obrnjen s hrbtom na pol od Sokolovegaočesa.
Naredil se je bil ?e mrak . Nabrala sta vejevj a
 
Edino zdaj je bilo mogoče rešiti se. Komanč je na uho vlekel stopaje oddaljajočega se, in ko jih ni bilo več čuti, popusti še nekoliko minut. Na to pa se vrže kvišku ukljub sponam, prime Antilopo s zvezanimi rokami od zad, potegne na tla, pritisne mu s težo svojega telesa glavo in rame na zemljo, izvije mu nož, zgrabi ga s zobmi, davi Apača z levico, prereže si z desnico jermenje na nogah in porine klino sovražniku v prsa.
in nanesla suhega bi?ja, da bi ?gala tabori?ni in
{{prelom strani}}
mu?itveni ogenj . (Nektere ujetnike so privezavali k
Ta dogajaj se je vršil v treh sekundah, tako strelovito, da niti Antilopa niti ranjenec ni utegnil
kolu ter jih bodli in rezali na vse mogo?e na?ine ,
da so nesre?ne?i groznih bole?in tulili, kar so divjak i
zvali ?smrtno pesem?, a sami so okolu rajali in se
 
krohotali. Hitri uboj je bil ?e milost. Na smrt izmrcvarjenega so pekli in ? pojedli. ? Nekterim so
 
grmado ?gali na trebuhu, kar je dajalo kri?evit o
zabavo, iglasti ?enskam in otrokom. ? Nekterim so
polomili vse ude, dejali jih ?ive v vodo, da je postalo meso bolj prhlo, potem jih klali, pekli in potem
se gostili.) Sokoljeoko je gledal te priprave s hladn o
pokojnostjo. Ni se bal smrti prav ni?, vendar j e
pre?al z vso bistrovidnostjo na prilo?nost, kako bi
se re?il.
 
Kupa sta bila zvrhana ter imela biti o?gana, a
 
tu opazita Apa?a, da jima nedostaja u?igala . Antilopa, vodja male te ?ete, veli drugemu neranjenem u
divjaku, naj gre iskat votlega drevesa ter prinese
trhline. Sam je rezal klina, potrebna pri indijanskem
o?iganju, obrnjen s hrbtom na pol od Sokolovegao?'esa .
 
Edino zdaj je bilo mogo?e re?iti se. Koman?
je na uho vlekel stopaje oddaljajo?ega se, in ko jih
ni bilo ve? ?uti, popusti ?e nekoliko minut . Na to
pa se vr?e kvi?ku ukljub sponam, prime Antilopo s
zvezanimi rokami od zad, potegne na tla, pritisn e
mu s te?o svojega telesa glavo in lame na zemljo ,
izvije mu no?, zgrabi ga s zobmi, davi Apa?a z
levico, prere?e si z desnico jermenje na nogah in
porine klino sovra?niku v prsa.
 
--e> 91 -6>--
 
Ta dogajaj se je vr?il v treh sekundah, tak o
strelovito, da niti Antilopa niti ranjenec ni utegnil
dati glasu od sebe.
 
Zdaj sko?iskoči zadnji, ukljub svoji rani, a zdaj mu je tudi Sokoljeoko roke stisnil okolu vratu ter ga, podrl na tla, da je mož izgubil sapo in zavest. Komanč je imel namero, da ga ne uduši. Stopi med
grmovje, priplazi se neslišnih korakov proti smeri, v kteri se je oddaljil ostali Apač. Čez nekoliko časa se pritisne k vrbovem deblu, čakajoč, da se vrne.
je tudi Sokoljeoko roke stisnil okolu vratu ter ga,
podrl na -tla, da je mo? izgubil sapo in zavest. Komane je imel namero, da ga ne udu?i. Stopi med
grmovje, priplazi se nesli?nih korakov proti smeri,
v kteri se je oddaljil ostali Apa?. ?ez nekoliko ?as a
se pritisne k vrbovem deblu, ?akajo?, da se vrne.
 
Dolgo ni trpelo, kar za?uje hitre korake. Dal
mu je mimo iti, zgrabil ga odzad ter ga poru?il.
?Kteri pes more mu?iti Sokoljeoko? ? U?il bo
Apa?e jezditi tjakaj v de?elo duhov ! ?
Potez in trije urezi, pa je dr?al oglavek umorjenega v rokah.
Na to se vrne k omamljencu, zve?e mu roke in
 
Dolgo ni trpelo, kar začuje hitre korake. Dal mu je mimo iti, zgrabil ga odzad ter ga porušil.
noge ter pri?ne premagalcem trgati oglavke, tud i
Antilopinega vzame .
 
»Kteri pes more mučiti Sokoljeoko? — Učil bo Apače jezditi tjakaj v deželo duhov!«
V tem se je nezavedni osvestil . Sokoljeoko stopi
h konju, ki so mu ga bili k drevesu privezala, pa,
 
Potez in trije urezi, pa je držal oglavek umorjenega v rokah.
izvle?e iz umetno vezane sedlove torbe krivec ali
trnek, narejen od ribjih kosti, pritrjen na konopcu
od rastlinskih vlaken. S tem stopi k zvezancu :
 
Na to se vrne k omamljencu, zveže mu roke in noge ter prične premagalcem trgati oglavke, tudi Antilopinega vzame.
?Apa?i niso razumni?i od ?ab v blatu ribnakovem. I??ejo u?igala, a ne vpra?ajo, ?e ima ognja
Koman?. Sokoljemuo?esu so dali deset ko?, a za
jednajsto ne mara, ker naj ?ivi ranjeni ?akal d a
bade svojim sinovom in bratom raztuljeval dela in
dejanja Koman?eva. Ali znak mu bo naredil, znak,
da oglavek je njegov.?
 
V tem se je nezavedni osvestil. Sokoljeoko stopi h konju, ki so mu ga bili k drevesu privezala, pa izvleče iz umetno vezane sedlove torbe krivec ali
Ranjenca prime za lase, pa mu z no?em napravi
trnek, narejen od ribjih kosti, pritrjen na konopcu od rastlinskih vlaken. S tem stopi k zvezancu:
dvojni obrez okolu glave . Na to vzame vse svoje
 
»Apači niso razumniši od žab v blatu ribnakovem. Iščejo užigala, a ne vprašajo, če ima ognja Komanč. Sokoljemuočesu so dali deset kož, a za jednajsto ne mara, ker naj živi ranjeni šakal da bade svojim sinovom in bratom raztuljeval dela in dejanja Komančeva. Ali znak mu bo naredil, znak, da oglavek je njegov.«
92 ?>
 
Ranjenca prime za lase, pa mu z nožem napravi dvojni obrez okolu glave. Na to vzame vse svoje, {{prelom strani}} pridene strelivo in hrano Apačev ter vrže vse njih orožje tja v reko. Zatem prereže konopce ujetniku, pa mu potisne trnek v roko.
pridene strelivo in hrano Apa?ev ter vr?e vse njih
,oro?je tja v reko. Zatem prere?e konopce ujetniku ,
pa mu potisne trnek v roko.
 
?Apa?a»Apača bo dr?aladržala njegova rana tukaj . Ribe naj jede, pa čaka naj, da se vrnejo njegovi, da jim pove:
Sokoljeoko je bil, v sredi dežele svojih sovražnikov,
jede, pa ?aka naj, da se vrnejo njegovi, da jim pove :
in jednajst oglavkov je dobil v teku pol solnca. Howgh!«
,Sokoljeoko je bil, v sredi de?ele svojih sovra?nikov,
in jednajst oglavkov je dobil v teku pol solnca.
Howgh!? **
 
<center>* * *</center>
*
 
Sokoljeoko zajaha konja, ter krene v pravcu na Meglogorje, kamor poprej priti so ga zadrževali dagodki današnjega dneva. Bilo je sicer povsem temno,
toda poznal je lego pogorja, ter se nadjal, da bo že našel sredstev, kako da pride do "knezov gozdov".
lVleglogorje, kamor poprej priti so ga zadr?evali dagodki dana?njega dneva. Bilo je sicer povsem temno,
toda poznal je lego pogorja, ter se nadjal, da bo
?ena?elsredstev, kakodapridedo "knezov gozdov"
 
V kratkem ima temno gorsko tvorbo na levici. Briše jo naprej v začetem smeru. Tu mu prileti na uho daljnojekri glas:
Bri?e jo naprej v za?etem smeru. Tu mu prileti na
uho dalj nojekri glas :
 
»Fabij—ij—ij—ij!«
?Fabij?ij?ij?ij ?'
?Fabij, moj otrok, moj sin !?
To je bil glas kakor?en ne more priti iz ?lo
 
»Fabij, moj otrok, moj sin!«
 
vo?kegaTo je bil glas kakoršen ne more priti iz človeškega grla, tako hrupovit, tako gromovit je bil .
?Fabij !? razlega se po dalj?em presledku tretji?
skozi tiho no? ; potem ostane vse tiho .
 
»Fabij!« razlega se po daljšem presledku tretjič skozi tiho noč; potem ostane vse tiho.
Ta klic ni prihajal od Indijanca, kakor je kazal
jezik, kteremu je pripadalo ime . Pa ne, da bi prihajal iz prsi Velikegaorla, kakor ka?e mo? glasu ?
 
Ta klic ni prihajal od Indijanca, kakor je kazal jezik, kteremu je pripadalo ime. Pa ne, da bi prihajal iz prsi Velikegaorla, kakor kaže moč glasu?
Brez strahu, toda budnih ?utov jaha Koman ?
dalje. Sli?al je ?e ?umenje vodopada ; zdajci mu nasproti zadoni :
 
Brez strahu, toda budnih čutov jaha Komanč dalje. Slišal je že šumenje vodopada; zdajci mu nasproti zadoni:
" Stoj ! Kdo si tukaj ?"
 
»Stoj! Kdo si tukaj?«
?Prijatelj bledoli?nikom !?
 
»Prijatelj bledoličnikom!«
{{prelom strani}}
93 v.
4.933

urejanj