|
»Pred nekterimi leti je bil prišel čudovit angleški posebnjak — prav kakor ta sennor Wallerstone, morda je celó sam tisti v Tehas in ponujal je najslovitejšemu lovcu 5000 frankov, ako mu dobi belega dirjalca prerije. Lovec je sprejel ponudbo. {{prelom strani}}
Preskrbel si je konja izredne hitrosti, najboljšega
tekavca, ki so ga poznali, ter izjahal tja v savano.«
»Je-li našel dirjalca?«
�
Preskrbel si je konja izredne hitrosti, najbolj?ega
tekavca, ki so ga poznali, ter izjahal tja v savano ."
»Nagel ga je, kakor govorim, in to ni bilo samo pripadno ali slučajno, bila je tudi nezaslišana sreča.«
"Je-li na?el dirjalca ?"
»Ter je šel za njim?«
"Nagel ga je, kakor govorim, in to ni bilo
samo pripadno ali slu?ajno, bila je tudi nezasli?ana
sre?a."
»To se umeva samo ob sebi! Preganjal ga je z visoko vzdignjenim lasom, skakal čez brezdna, letel čez skale, plaval čez reke, dirjal po širnih poljanah konj mu je bil hiter kakor veter, in beli dirjalec je izgubljal vsaki hip nekaj svoje daljave.«
"Ter je ?el za njim? "
»Ho-la! to slišim rad!«
"To se umeva samo ob sebi! Preganjal ga je
z visoko vzdignjenim lasom, skakal ?ez brezdna,
letel ?ez skale, plaval ?ez reke, dirjal po ?irnih poljanah konj mu je bil hiter kakor veter, in beli
dirjalec je izgubljal vsaki hip nekaj svoje daljave".
»Počakajte malo, sennor Francesko. Ni mu še vrgel zanke okoli vratu. Ako rečem, da je dirjalec gubival na daljavi, ni še rečeno, da se je dal ujeti. Zaostajal je le zato, da se je ozrl po svojem preganjalcu ter da mu je vrgel pogled, iz kterega je
"110-1a ! to sli?im rad ! "
sijala smrt in poguba. In vendar je hitel za njim naš Tehanec, dasi tudi je bil slišal, da dirjalec ni konj, ampak, da je duh travane, ki se po stepi razhaja, da ljudi v blodnjo zavaja. A on je mislil na
mošnjič s 1000 pijastri ter jahal dalje. Tako je šlo od jutra do večera. Daljava je bila manjša, vendar pa lovec ni prišel tako blizu, da bi bil mogel upotrebiti svoj laso. Nastopila je noč, in konj je bil utrujen. In vendar ga je dalje preganjal.«
»A kako je mogel v temni noči pehati se za dirjalcem?«
"Po?akajte malo, sennor Francesko . Ni mu ?e
vrgel zanke okoli vratu. Ako re?em, da je dirjalec
gubival na daljavi, ni ?e re?eno, da se je dal ujeti.
»Prvič je dirjalec belec, bel ko mleko, ki ga tudi v tmini lahko spozna dobro oko, in drugič so kresala njegova v galopu topotajoča kopita po {{prelom strani}} kamenitih tleh ognjene iskre, katere so razsvetljevale nočno tmino.«
Zaostajal je le zato, da se je ozrl po svojem preganjalcu ter da mu je vrgel pogled, iz kterega je
sijala smrt in poguba . In vendar je hitel za njim
na? Tehanec, dasi tudi je bil sli?al, da dirjalec ni
konj, ampak, da je duh travane, ki se po stepi razhaja, da ljudi v blodnjo zavaja. A on je mislil na
mo?nji? s 1000 pij astri ter jahal dalje. Tako je
?lo od jutra do ve?era. Daljava je bila manj?a,
vendar pa Lovec ni pri?el tako blizu, da bi bil
mogel upotrebiti svoj laso. Nastopila je no?, in konjje bil utrujen. In vendar ga je dalje preganjal."
»Per dios, jaz še nisem slišal, da bi rog dajal ogenj na kamenu.«
"A kako je mogel v temni no?i pehati se za
dirjalcem ? "
»Jaz tudi ne; zato pa dirjalec ni žival, zato je duh travane! — Moglo je biti okoli polnoči, ko ga lovec naposled dohiti. Zavihti laso, in ko ga je hotel vreči, ni imel nič v rokah, celo gumb pri sedlu je bil proč. In ob enem je brcnil dirjalec Tehančevega
,,Prvi?' je dirjalec belec, bel ko mleko, ki ga
konja tako zeló v prsa, da se je mrtev zgrudil na tla. Na to je slišal, kako je duhovita žival žvižgaje
tudi v tmini lahko spozna dobro oko, in drugi? so
bežala skozi noč. Jezdec ostane pri svojem mrtvem konju, da se zdrami, in zjutraj vidi v svoje prestrašenje, da je bival kraj prepada, kateri je bil 100 čevljev globok. Dirjalec je bil skočil doli v prepad, ne da bi se kaj pokvaril, ter se pasel na obzorju v visoki travi. To je tista zgodba, katero mi je Tehanec pripovedoval, ko se je bil vrnil od tega lova peš in do smrti izmučen.«
kresala njegova v galopu topotajo?a kopita po
Zdaj se odpre šotor Anglečev, ki je iz njega izstopil, ter šel na tratino pri gozdu, kjer so se
�
pasli trije konji.
--ei> 123 -e>-
»Master Wilson!«
kamenitih tleh ognjene iskre, katere so razsvetljevale
»Sir Wallerstone!«
no?no -tmino."
»Rad bi preiskal in premotril okolico, nebi li našel sledov belemu dirjalcu; osedlajte mi konja.«
"Per dios, jaz ?e nisem sli?al, da bi rog dajal
ogenj na kamenu."
»Konja vam sedlati? O tem ne stoji nič v pogodbi. Jaz sem vaš stražnik, a ne vaš hlapec!«
"Jaz tudi ne ; zato pa dirjalec ni ?ival, zato je
duh travane ! ? Moglo je biti okoli polno?i, ko ga
lovec naposled dohiti. Zavihti laso, in ko ga je hotel
vre?i, ni imel ni? v rokah, celo gumb pri sedlu je
bil pro?. In ob enem je brcnil dirjalec Tehan?evega
konja tako zel? v prsa, da se je mrtev zgrudil na
tla. Na to je sli?al, kako je duhovita ?ival ?vi?gaje
be?ala skozi no? . Jezdec ostane pri svojem mrtve m
konju, da se zdrami, in zjutraj vidi v svoje prestra?enje, da je bival kraj prepada, kateri je bil 100
?evljev globok . Dirjalec je bil sko?il doli v prepad,
ne da bi se kaj pokvaril, ter se pasel na obzorju v
visoki travi. To je tista zgodba, katero mi je Tehanec pripovedoval, ko se je bil vrnil od tega lova
pe? in do smrti izmu?en".
»Well, potemtakem si sam sedlam!«
Zdaj se odpre ?otor Angle?ev, ki je iz njega
izstopil, ter ?el na tratino pri gozdu, kjer so se
pasli trije konji .
Sedaj zajaha in odjezdi spremljan od dobro oboroženega Wilsona tja v gozd. Prideta do nekakega pretoka, po kterem Bivoljezero pošilja svoje {{prelom strani}} vode v Rdečoreko. Tu je stala velikanska cedra, katero je Anglež pregledoval od vseh strani.
"Master Wilson ! "
»Master Wilson! Postaviva tukaj poljski stolec! Drevo hočem prerisati v svojo mapo.«
"Sir Wallerstone !"
»Le dajte! Med tem pregledam okolico, da vidim, če ste varni!« Čez nekoliko časa se vrne ter leže v travo zraven stolca. Anglež je risal, ležeči pa je sanjal, in pri tem pa mu ni ušel niti najmanjši šum, ki bi dal slutiti na sovražno bitje.
"Rad bi preiskal in premotril okolico, nebi
-na?el sledov belemu dirjalcu ; osedlajte mi konja. "
Hipoma vstane, ter stopi s pomerjeno puško pred risarja, zaščitujoč ga s svojim truplom:
"Konja vam sedlati? 0 tem ne stoji ni? v pogodbi. Jaz sem va? stra?nik, a ne va? hlapec !"
"Well, potemtakem si sam sedlam ! "
Sedaj zajaha in odjezdi spremljan od dobro
»Sir Wallerstone!«
oboro?enega Wilsona tja v gozd. Prideta do nekakega pretoka, po kterem Bivoljezero po?ilja svoje
»Master Wilson!«
�
--..e to
»Jezdec prihaja.«
vode v Rdeeoreko. Tu je stala velikanska cedra,
katero je Angle? pregledoval od vseh strani.
»Ne briga me nič!«
"Master Wilson ! Postaviva tukaj poljski stolec !
Drevo ho?em prerisati v svojo mapo."
»Pa je belec.«
"Le dajte ! Med tem pregledam okolico, da
»To je vaša stvar. Tako stoji v pogodbi.«
vidim, ?e ste varni !' ?ez nekoliko ?asa se vrne ter
le?e v travo zraven stolca. Angle? je risal, le?e?i
pa je sanjal, in pri tem pa mu ni u?el niti najmanj?i ?um, ki bi dal slutiti na sovra?no bitje.
»Stoj! kdo si?« kliče Wilson s kazalcem na petelinu.
Hipoma vstane, ter stopi s pomerjeno pu?ko
Bližalec obstoji, ter pobesi puško.
pred risarja, za??itujo? ga s svojim truplom :
»Dober prijatelj. Ostavite puško. Sam sem!«
"Sir Wallerstone !"
Wilson odloži puško, tujec pride bližje.
"Master Wilson ! "
»Kdo ste?« ponovi prvi prašanje.
"Jezdec prihaja."
»Ime mi je Petro Diaz. Ali mi morete povedati, če je don Avguštin Pena na Bivoljezeru?«
"Ne briga me ni?."
»Tam je. Od kodi prihajate?«
"Pa je belec" .
»Od Meglogorja.«
"To je va?a stvar. Tako stoji v pogodbi".
»A, sir Wallerstone, ta sennor prihaja istotako tod Meglogorja.«
"Stoj! kdo si?" klice Wilson s kazalcem na
petelinu.
Bli?alec obstoji, ter pobesi pu?ko .
"Dober prijatelj. ustavite pu?ko. Sam sem !"
Wilson odlo?i pu?ko, tujec pride bli?je.
"Kdo ste? ponovi prvi pra?anje.
?lme mi je Petro Diaz. Ali mi morete povedati,
»Ne briga me nič!«
.?e je don Avgu?tin Pena na Bivolj ezeru ? "
»Kaj ste delali tamkaj, sennor?«
"Tam je. Od kodi prihajate ? "
»Hodili smo z odpravo, ki je bila pa po Apačih uničena. Jaz edini sem jo odnesel.«
"Od Meglogorja" .
{{prelom strani}}
»Razun treh belih lovcev, ki so še tamkaj.«
»Je-li ste jih videli?«
"A, sir Wallerstone, ta sennor prihaja istotako
tod Meglogorja" .
»Ne, a slišal sem o njih. Torej vi ste gore poprej opustili nego mi!«
?Ne briga me ni? !?
»Verjetno. Jaz sem bil zadržavan, ker mi je konj šepal, ter sem si moral boljega ujeti. Kaj ste čuli o treh lovcih? Je-li so odišli Komančem?«
?Kaj ste delali tamkaj, sennor ?
»Ne vem, Komanč, Sokoljeoko, je hotel k njim.«
"Hodili smo z odpravo, ki je bila pa po Apa?ih
uni?ena. Jaz edini sem jo odnesel."
»Sokoljeoko? Tedaj so rešeni? Ali je bil sam?«
�
--.<3 122 e>-
»Da; ali imel je na Bivoljezeru četo ljudij, ki so imeli čakati njega in treh lovcev.«
,,Razun treh belih lovcev, ki so ?e tamkaj".
»Hvala Bogu! Potem bi bili zavarovani! Sennor, ne hodite predaleč odtodi! Apači so za menoj, da napadejo Bivoljezero.«
?Je-li ste jih videli ??
"Ne, a sli?al sem o njih. Torej vi ste gore po
prej opustili nego mi ! "
?Verjetno. Jaz sem bil zadr?avan, ker mi je
konj ?epal, ter sem si moral bolj ega ujeti. Kaj ste
?uli o treh Iovcih? Je-li so odi?li Koman?em?"
"Ne vem, Koman?, Sokoljeoko, je hotel k ujim".
?Sokoljeoko? Tedaj so re?eni? Ali je bil sam??
"Da ; ali imel je na Bivoljezeru ?eto Ijudij, ki
so imeli ?akati njega in treh lovcev" .
"Hvala Bogu ! Potem bi bili zavarovani ! Sennor,
ne hodite predale? odtodi! Apa?i so za menoj, da
napadejo Bivoljezero."
Obrne konja k pretoku, da pride do jezera.
"»Sir Wallerstone! Apa?iApači nas ho?ejohočejo nap?stinapasti. "«
"Ne briga me ni? ! "
»Ne briga me nič!«
?V pogodbi pa ne stoji, da morate risati to
cedro. `
»V pogodbi pa ne stoji, da morate risati to cedro.«
?No, moram se vam pokoriti.?
»No, moram se vam pokoriti.«
Sestavi stol in postavilo, sede na konja, pa se
vra?aSestavi stol in postavilo, sede na konja, pa se vrača na jezero. Diaz je bil tam pred njim. Pena je stal pred uhodom v svoj šotor ter ga zagledal, ko je bil stopil izmed dreves.
je stal pred uhodom v svoj ?otor ter ga zagledal ,
ko je bil stopil izmed dreves.
?»Sennor Diaz ! Pri vseh svetih, ali ste vi, ali je vaš duh?« kliče prestrašen, ker jasno mu je bilo vse, ko je videl samo njega.
je va? duh?? kli?e prestra?en, ker jasno mu je bilo
vse, ko je videl samo njega.
"»Sam sem ; ali smem pri vas se navrniti? "«
?»Da, stopite, pridite! ?— Rozalita, Roza!?« kli?kliče ePena, zastor pred njenim šotorom odpirajoč, »pridi vún, sennor Diaz se je vrnil z odprave!«
Pena, zastor pred njenim ?otorom odpirajo?, "pridi
v?n, sennor Diaz se je vrnil z odprave ! "
Rozalita pride in tudi ona prebledi, vide?avideča njega
samega.
{{prelom strani}}
»Stopite noter,« vabi sennor Pena, »pripovedovati nam morate, sennor Diaz!« porinivši ga v šotor, kjer ti trije sedejo. »Kako je z odpravo?«
»Vsi mrtvi. Jaz sem edini, ki sem utekel.«
�
-ei> 123 v.-
»Santa Madonna!« klikne don Avgustin Pena prebledevši.
"Stopite noter," vabi sennor Pena, ?pripovedovati nam morate, sennor Diaz !? porinivi ga v ?otor,
kjer ti trije sedejo. "Kako je z odpravo? "
Rozalita krikne, pa si z ročicama zakrije obraz.
?Vsi mrtvi. Jaz sem edini, ki sem utekel.?
»In Tiburcio Areljanos?«
"Santa Madonna !" klikne don Avgustin Pena
»Ta ni pripadal k odpravi, temveč jo je preganjal ko sovražnik. Mladi grof de Mediana je še živel, ko sem ga pustil v Meglogorju, in prav zdaj sem izvedel od lovca, ki se nahaja pri vas, da bi mogel bržčas srečno dospeti v domačijo.«
prebledev?i.
»Grof de Mediana? Hočete reči: don Estevan je mrtev.«
Rozalita krikne, pa si z ro?icama zakrije obraz.
»Vsekako. Don Estevan de Arečiza, ki je bil, kakor ste vedeli samo vi, grof Medijanski in vojvoda Medinski, ta je mrtev; umrl je po travanski soditvi kot morilec in detoropec. Ali njegov stričnik, mladi grof Medijanski, ta živi. Pustil sem ga v hudem položaju: razbojnika travane sta ga oblegala z Apači; a ima pri sebi Velikegaorla in Treskavca, in Sokoljeoko, najhrabriši Komančev, ta mu bo tudi pomogel. Naročil mi je, da vas pozdravim, pa tudi vas, sennorita.«
"In Tiburcio Areljanos ?"
»Njegov stričnik, mladi grof Medijanski? Tega ne poznam; ne vem nič o njem.«
"Ta ni pripadal k odpravi, temve? jo je preganjal ko sovra?nik. Mladi grof de Mediana je ?e
?ivel, ko sem ga pustil v Meglogorju, in prav zdaj
sem izvedel od lovca, ki se nahaja pri vas, da bi
mogel br??as sre?no dospeti v doma?ijo."
»Poznate ga jako dobro; je Tiburcio Areljanos!«
"Grof de Mediana? Ho?ete re?i : don Estevan
je mrtev."
»Tiburcio?« vpraša ves v čudu don Avgustin.
?Vsekako. Don Estevan de Are?iza, ki je bil,
kakor ste vedeli samo vi, grof Medijanski in vojvoda Medinski, ta je mrtev ; umri je po travanski
soditvi kot morilec in detoropec . Ali njegov stri?nik,
mladi grof Medijanski, ta ?ivi. Pustil sem ga v
»Tiburcio?« vpraša tudi Rozalita, pobesši roke.
hudem poloiaju : razbojnika travane sta ga oblegal a
z Apa?i ; a ima pri sebi Velikegaorla in Treskavca,
in Sokoljeoko, majhrabri?i Koman?ev, ta mu bo tudi
pomogel. Naro?il mi je, da vas pozdravim, pa tudi
vas, sennorita .?
»Rekel sem vam že, da je!«
"Njegov stri?nik, mladi grof Medijanski? Teg a
{{prelom strani}}
ne poznam ; ne vem ni? o njem."
»Povejte, pripovedujte!« sili haziendero. »Goditi so se morale grozne in neslišane reči.«
Začenja. — Poslušala sta tihoma njegove besede, s kterimi je risal vse nevarnosti in doživljaje. Nobeden ga ni prekinil in ko je že vse izpripovedal,
"Poznate ga jako dobro ; je Tiburci o
ostalo je še dolgo časa vse tiho v majhinem prostoru.
Haziendero gre naposled po sapo. — »Božja pota so čudovita, Rozalita, ubogi rastreador je zdaj moj gospod in tvoj.«
Areljanos! "
To je bila vsebina, ki jo je pod pritiskom slišanega povzel don Pena.
?Tiburcio?? vpra?a ves v ?udu don Avgustin .
Zdaj se čuje zunaj mnogoglasno krikanje strahu, ktero so izglaševali vsi vakveri. Don Avgustin in Diaz hitita vunkaj. Vsi navzočni možje so prijeli za orožje, gledajoči na dólenji breg jezera, od koder je
?Tiburcio?? vpra?a tudi Rozalita, pobes?i roke .
prijahaval do glave oboroženi Indijanec. Konj mu je bil ves pokrit s skalpi usmrčenih Indijancev, a v desnici je držal s srebrnimi žebljiči okovano puško.
"Rekel sem vam ?e, da je!"
�
-e> 124 t>~
"Povejte, pripovedujte !" sili haziendero . "Goditi so se morale grozne in nesli?ane re?i."
Za?enja. ? Poslu?ala sta tihoma njegove besede, s kterimi je risal vse nevarnosti in do?ivljaje.
Nobeden ga ni prekinil in ko je ?e vse izpripovedal,
ostalo je ?e dolgo ?asa vse tiho v majhinem
,prostoru.
Ilaziendero gre naposled po sapo. ? "Bo?ja
pota so ?udovita, Rozalita, ubogi rastreador je zdaj
moj gospod in tvoj."
To je bila vsebina, ki jo je pod pritiskom sli?anega povzel don Pena.
Zdaj se cule zunaj mnogoglasno krikanje strahu ,
ktero so izgla?ev?li vsi vakveri. Don Avgustin in
Diaz hitita vunkaj. Vsi navzo?ni mo?je so prijeli za
oro?je, gledajo?i na d?lenji breg jezera, od koder je
prijahaval do glave oboro?eni Indijanec. Konj mu
je bil ves pokrit s skalpi usmr?enih Indijancev, a
v desnici je dr?al s srebrnimi ?eblji?i okovano pu?ko .
Pride blizu, da je poznati slikarine po njegovem
obrazu.
?Koman?»Komanč je,?« dene Diaz sennor Avgustinu .
?Sokoljeoko, moj Bog, ni drugi ko Sokoljeoko,?
tolma?i glas.
»Sokoljeoko, moj Bog, ni drugi ko Sokoljeoko,« tolmači glas.
Glas je bi]. Encepezov, ki se je pretiskal in
hitel nasproti svojemu rde?emu znancu.
Glas je bi]. Encepezov, ki se je pretiskal in hitel nasproti svojemu rdečemu znancu.
?Sibolero !? kli?e ta. ?Ho?e-li moj beli brat povedati mi, kje stoji bledoli?nik, ki nosi ime Avgustin
Pena??
»Sibolero!« kliče ta. »Hoče-li moj beli brat povedati mi, kje stoji bledoličnik, ki nosi ime Avgustin Pena?«
"Tam, ?rnobradi mo?, pri velikem ?otoru."
Sokoljeoko prijaha, ustavi konja, pobesi pu?ko.
?Sokoljeoko, Koman?, prihaja, da pozdravi svoj e
»Tam, črnobradi mož, pri velikem šotoru.«
bele prijatelje. Beli sennor se nove Avgustin Pena??
Sokoljeoko prijaha, ustavi konja, pobesi puško.
�
125 e
»Sokoljeoko, Komanč, prihaja, da pozdravi svoje bele prijatelje. Beli sennor se nove Avgustin Pena?«
->
{{prelom strani}}
»Da,« odgovori haziendero.
»Ni prišel na Bivoljezero Petro Diaz, indijanomorec?«
"Da," odgovori haziendero .
»To sem jaz,« reče Diaz.
?Ni pri?el na Bivoljezero Petro Diaz, indijanomorec??
Na to se obrne k hazienderu:
"To sem jaz," re?e Diaz.
»Sennor Avgustin, indijanomorec, montanec naj gredo s Sokolovimočesom na posvet!«
Na to se obrne k hazienderu :
Ne čakajoč posebnega povabila, stopi pred njimi v šotor.
?Sennor Avgustin, indijanomorec, montanec vaji
»Tolovaja savanska sta se pridružila psom Apačev. Ležé v Rdeči reki, tam, kjer ona pije valove Bivoljezera. Ali za njim se držé Komančev vojniki z Velikimorlom, Treskavcem, velikim Sledenajdnikom. Tiburcio je hotel iti k bledoličnikom, svarit jih, toda Velikiorel ga ne pušča proč od sebe.
gredo s Sokolovimo?esom na posvet !?
Ne ?akajo? posebnega povabila, stopi pred_
njimi v ?otor.
Don Avgustin se prestraši — zaradi svoje hčere, ker nevarnosti si ni mislil tako blizu.
"Tolovaja savanska sta se pridru?ila psom
»Ne smemo jim puščati, da bi semkaj prišli; moramo jih prestreči,« meni haziendero. »Nas je z mojimi vakveri sedemnajst mož. Koliko Komančev ima pri sebi moj rdeči brat?«
Apa?ev. Le?? v Rde?i reki, tam, kjer ona pije valove Bivoljezera. Ali za njim se dr?? Koman?ev
vojniki z Velikimorlom, Treskavcem, velikim Siedenajdnikom. Tiburcio je hotel iti k bledoli?nikom,
svarit jih, toda Velikiorel ga ne pu??a pro? od sebe.
»Deset trdih glav.«
Don Avgustin se prestra?i ? zaradi svoj e
»Potem nas je vseh tkupaj 31 mož. In koliko jih štejejo Apači.«
h?ere, ker nevarnosti si ni mislil tako blizu .
»Sokoljeoko ni mogel videti njihovega števila, ker ni hodil k sovražnikom, ampak k belim, ko je bil ugledal sledove Apačev.«
"Ne smemo jim pu??ati, da bi semkaj pri?li
»Nocoj planemo nanje. Sokoljeoko naj pove to svojcem ter pošlje sela, ki nas dovede na sovražnika. Ako ga vzamemo med dva ognja, biti mora uničen.«
moramo jih prestre?i," meni haziendero. "Nas je z
Ostala dva pritrjujeta. — Sokoljeoko stopi vun, na odprti prostor ter motri okolico. Vrnivši se, reče:
mojimi vakveri sedemnajst mo? . Koliko Koman?ev
»Sokoljeoko tega ne stori!«
ima pri sebi moj rde?i brat ? "
{{prelom strani}}
»Zakaj ne?«
»Ujel bo šakale, kakor bledoličniki love konje travanske,« kažoč na ogradbo. »Apači bodo izstavili
"Deset trdih glav."
straže, ki bodo videle, kdaj gredó bledoličniki. Boj jih ne bo iznenadil in poskrijejo se tako, da bodo
"Potem nas je vseh tkupaj 31 mo? . In koliko
bele pomorili.«
jih ?tejejo Apa?i."
»To je resnično,« meni Diaz. »Indijansko taborišče težko napadeš, a da bi ne bil viden.«
?Sokoljeoko ni mogel videti njihovega ?tevila,
»Tudi bodo Apači, ko se solnce postara, poslali oglednikov na Bivoljezero, ktere bodo srečali bledoličniki. — Komanč ima v mozgu, da pride el-Mestizo še v solncu, da pregleda taborišče belih na Bivoljezeru. Našel ga bo tam, na prostoru, ki je obkrožen s plotom.«
ker ni hodil k sovra?nikom, ampak k belim, ko j e
»Ah, zakaj tako?«
bil ugledal sledove Apa?ev.?
»Moj brat dopuščaj Komanču delati besede. Mestizo ne sme videti montanca, indijanomorca, bledega četveroočnika. Sklenil bo, prostor zagrabiti ob času jutranjega deha ...«
"Nocoj planemo nanje. Sokoljeoko naj pove to
»Tako nas uniči,« pripominja Diaz. »Ne bo silil pri uhodu v ogradbo. S svojimi pojde v vrhove dreves in od tod nas ima vse na muhi ter nas vse postreli, ko mi ne bomo nikogar videli.«
svojcem ter po?lje sela, ki nas dovede na sovra?nika .
»Indijanomorec je hraber vojščak: stori kar hoče, toda naj pomiga z ušesom, tudi Komanču! — Mestizo nakanjuje ugrabiti ,zvezdo Sonorsko'; ne bo dopuščal, da bi govorila krogla, ki bi mogla zadeti zvezdo, temveč bo udrl skozi odprtino na prostor, in tam ne bo našel bledoličnikov, ampak le njihove vigvame in ko se bo hotel vrniti, bodo vrata zaprta, z dreves pa bodo grmele puške bledoličnikov in Komančev. Če vidi, da se beli čutijo varne, ne bo se plazil po nogah kakor mačke, ampak pride s {{prelom strani}} svojimi čolni na Bivoljezero. Moji beli bratje naj hitro nesó svoje vigvame na prostor, ki mu rekajo ogradba, in zvezda Sonorska naj sedi pred svojo kočo, da jo razbojnik vidi in pamet izgubi.«
Ako ga vzamemo med dva ognja, biti mora uni?en."
Bil je to zvit in prekanjen načrt, kteremu potrdila niso mogli odreči. Obravnavali so ga še v vseh podrobnostih in potem odjezdi Komanč. Po pretekli pol uri so bili šotori in vsi predmeti v ogradbi, število vakverov izgine in ž njimi Diaz.
Ostala dva pritrjujeta. ? Sokoljeoko stopi vun,
<center>* * *</center>
na odprti prostor ter motri okolico . Vrniv?i se, re?e :
Nekaj časa pozneje plazilo se je dvoje oseb, od Rdeče reke v smeri proti Bivoljezeru po najgostejših krajih gozda. Starejši je nosil peresni čop, dočim je imel mlajši svoj šinjon povezan z jermenjem. Dospela sta, kakor sta menila, neopažena na kraj gozda ter preiskavala okolico jezerovo.
»Vidiš ga čuka! Ali je ta sennor Avgustin nepreviden! Je-li si že videl starče, da se ležišče napravlja v ogradbi?«
?Sokoljeoko tega ne stori!?
»Zakaj ne? On meni, da bo tu varniši, ko tam na odprtem ob jezerju. Konjski lov se še ni začel in
�
potem more tam v šotoru varniše ležati ko drugje.«
~<? 126 o.
»Pravzaprav je tako, toda — hm, vedeti morava, koliko ljudij ima. Pojdi!«
?Zakaj ne ?"
Plazila sta se z neizmerno previdnostjo do ogradbe ter splezala na gostovejni hrast, s kterega sta mogla
?Ujel bo ?akale, kakor bledoli?niki love konj e
travanske,? ka?o? na ogradbo. "Apa?i bodo izstavili
stra?e, ki bodo videle, kdaj gred? bledoli?niki . Bojjih ne bo iznenadil in poskrijejo se tako, da bodo
bele pomorili. "
"To je resni?no," meni Diaz. .,Indijansko tabori??e te?ko napade?, a da bi ne bil viden."
"Tudi bodo Apa?i, ko se soln.ce postara, poslali
oglednikov na Bivoljezero, ktere bodo sre?ali bledoli?niki. ? Koman? ima v mozgu, da pride el-Mestizo
?e v solncu, da pregleda tabori??e belih na Bivoljezeru. Na?el ga bo tam, na prostoru, ki je obkro?en
s plotom."
"Ah, zakaj tako ?"
?Moj brat dopu??aj Koman?u delati besede .
Mestizo ne sme videti montanca, indijanomorca,
bledega ?etveroo?nika. Sklenil bo, prostor zagrabiti
ob ?asu jutranjega deka . . .?
?Tako nas uni?i,? pripominja Diaz. ?Ne bo silil
pri uhodu v ogradbo. S svojimi pojde v vrhove
dreves in od tod nas ima vse na muhi ter 'as vse
postreli, ko mi ne bomo nikogar videli.?
?lndijanomorec je hraber voj??ak : stori kar
ho?e, toda naj pomiga z u?esom, tudi Koman?u.! ?
Mestizo nakanjuje ugrabiti ,zvezdo Sonorsko' ; ne bo
dopu??al, da bi govorila krogla, ki bi mogla zadeti
zvezdo, temve? bo udrl skozi odprtino na prostor,
in tam ne bo na?el bledoli?nikov, ampak le njihove
vigvame in ko se bo hotel vrniti, bodo vrata zaprta, z dreves pa bodo grmele pu?ke bledoli?nikov
in Koman?ev. ?e vidi, da se beli ?utijo varne, ne
bo se plazil po nogah kakor ma?ke, ampak pride s
�
127 se,-
svojimi ?olni na Bivoljezero. Moji beli bratje naj
hitro nes? svoje vigvame na prostor, ki mu rekajo
ogradba, in zvezda Sonorska naj sedi pred svoj o
ko?o, da jo razbojnik vidi in pamet izgubi."
Bil je to zvit in prekanjen na?rt, kteremu po
trdila niso mogli odre?i . Obravnavali so ga ?e v
vseh podrobnostih in potem odjezdi Komane. Po
pretekli pol uri so bili ?otori in vsi predmeti v
ogradbi, ?tevilo vakverov izgine in ? njimi Diaz.
**
*
Nekaj ?asa pozneje plazilo se je dvoje oseb,
od Rde?e reke v smeri proti Bivoljezeru po najgostej?ih krajih gozda. Starej?i je nosil peresni ?op,
do?im je imel mlaj?i svoj ?inj on. povezan z jermenjem .
Dospela sta, kakor sta menila, neopa?ena na krajgozda ter preiskavala okolico jezerovo .
?Vidi? ga ?uka ! Ali je ta sennor Avgustin nepreviden! Je-li si ?e videl star?e, da se le?i??e napravlja v ogradbi??
"Zakaj ne? On meni, da bo tu varni?i, ko tam
na odprtem objezerju. Konjski lov se ?e ni za?el in
potem more tam v ?otoru varni?e le?ati ko drugje."
"Pravzaprav je tako, toda ? hm, vedeti morava, koliko Ijudij ima. Pojdi !"
Plazila sta se z neizmerno previdnostjo do ogradb e
ter splezala na gostovejni hrast, s kterega sta mogla
ves prostor natanko pregledati.
"Tarn»Tam sedi, vidi?vidiš jo, pa vence plete! Ponjo pojdem in ko bi mi od življenja ostajalo le še dva dni. Mestizo treba soproge, in ta mora postati.«
poj dem in ko bi mi od ?ivljenja ostajalo le ?e dva
dni. Mestizo treba soproge, in ta mora postati."
?Me?anik»Mešanik je znorel !?« huduje se Rde?oroenikRdečoročnik.
"Jezik za zobe, stari gre?nik! Ti dobi? tudi
svoj del, ne da bi bil kaj v nevarnosti . Ha, deset
»Jezik za zobe, stari grešnik! Ti dobiš tudi svoj del, ne da bi bil kaj v nevarnosti. Ha, deset {{prelom strani}} vakverjev, sennor Avgustin, pa njegova hči. Trebamo samo vstopiti, vse drugo je dim.«
�
-<3 128 ce-
»To je res! In potem sva gospodarja Bivoljezera in poloviva hazienderove konje in potem počakava, da pridejo ti ,knezi gozdov'. Lajše se nama še ni obnesla nobena pustolovščina, kakor bova to izpeljala.«
vakverjev, sennor Avgustin, pa njegova h?i. Trebarao samo vstopiti, vse drugo je dim."
»Torej nazaj, da ukreneva priprave.«
"To je res ! In potem sva gospodarja Bivoljezera in poloviva hazienderove konje in potem po
Splezata zopet dolu ter izgineta v smeri, v kteri sta prišla.
?akava, da pridejo ti ,knezi gozdov'. Laj?e se nama
?e ni obnesla nobena pustolov??ina, kakor bova to
izpeljala."
Dan je minul. Noč je nastopila. Globoka tema je vladala po jezeru in po okolici. Stražni ognji, razsvetljajoči vakverske šotore, ugašali so polagoma. — Zdaj se čuje tihotno, legotno pacavanje po vodi
,Torej nazaj, da ukreneva priprave ."
pretokovi in štirje temni predmeti se vstavijo pod
Splezata zopet dolu ter izgineta v smeri, v
drevesi, drugi za drugim. Bili so čolni Apačev. Temne postave izstopijo ter se plazijo kakor duhovi, naprej Mešanik in njegov vredni oče, ob gozdovem kraju tja proti vhodu ogradbe. Na vsakem čolnu je ostala po jedna straža. Drugi so se poizgubili nevidno okolu ograje.
kteri sta pri?la .
»O-hiii, o-hiii!« začuje se bojni krik Komančev.
Dan je minul . No? je nastopila. Globoka tema
je vladala po jezeru in po okolici. Stra?ni ognji ,
razsvetlj ajo?i vakverske ?otore, uga?ali so polagoma.
Štiri divje postave skočijo v kanove — in v jedni minuti hité nazaj proti ogradbi, z oglavki stražnikov za pasom. Na bojni klic zažgó kupe dračja zunaj ogradbe in goreči svežnji sušinja padajo v ogradbo na prostor, kjer so stali Apači, strmeči nad praznimi šotori in nad klicem sovražnikov. Ognji so se svetili po ogradbi in takoj zadoni streljanje od vseh strani, ki napravi neskončno zmotnjavo med presenečenimi Apači. Počilo je še dvakrat vsepovsodi, da se je zopet vse mešalo, in se vse trlo proti izhodu. Ta pa je bil zdaj zapahnjen.
? Zdaj se ?l* tihotno, legotno pacavanje po vodi
{{prelom strani}}
pretokovi in ?tirje temni predmeti se vstavijo pod
»Nanje!« grmi mogočni glas Kanadčanov in vse naokolu poskačejo temne postave belih in Komančev v ogradbo. Le malo pušk je bilo namerjenih proti njim. Le nekaj trenotkov je zadoščevalo, pa so ležali skoro vsi sovražniki na zemlji.
drevesi, drugi za drugim . Bili so ?olni Apa?ev.
Temne postave izstopijo ter se plazijo kakor duhovi, naprej Me?anik in njegov vredni o?e, ob gozdovem kraju tja proti vhodu ogradbe. Na vsake m
?olnu je ostala po jedna stra?a. Drugi so se poizgubili nevidno okolu ograje .
?O-hiii, o-hiti !? za?uje se bojni krik Koman?ev .
»Kje je Mešanik?« kliče Kanadčan.
?tiri divje postave sko?ijo v kanove ? in v
jedni minuti hit? nazaj proti ogradbi, z oglavki
stra?nikov za pasom . Na bojni klic za?g? kupe dra?j a
zunaj ogradbe in gore?i sve?nji su?'inja padajo v
ogradbo na prostor, kjer so stali Apa?i, strme?i nad
praznimi ?otori in nad klicem sovra?nikov. Ognji so
se svetili po ogradbi in takoj zadoni streljanje od
vseh strani, ki napravi neskon?no zmotnjavo med
presene?enimi Apa?i. Po?ilo je ?e dvakrat vsepovsodi,
da se je zopet vse me?alo, in se vse trlo proti izhodu. Ta pa je bil zdaj zapahnjen.
»Pa Rdečoročnik, veliki lopov,« dodaja Pepo.
�
-0> 129 es
Mimo švigne Sokoljeoko. Ostri njegov vid mu je pokazal njega, ki ga je iskal.
,,Nanje !" grmi mogo?ni glas Kanad?anov in vse
naokolu poska?ejo temne postave belih in Koman?ev
v ogradbo. Le malo pu?k je bilo namerjenih proti
njim. Le nekaj trenotkov je zado??evalo, pa so le?ali
skoro vsi sovra?niki na zemlji.
»Modralisica pošilja Sokoljeoko, da mu prinese oglavek Črnogatiča, rjoveče strahulje.«
?Kje je Me?anik?? kli?e Kanad?an.
Njegov tomahavk švigne po glavarju. — Zraven njega sta se držala oklenjena Fabij in Mešanik.
"Pa Rde?oro?nik, veliki lopov," dodaja Pepo.
»Jastrebi naj žro hudobno srce razbojnikovo!«
Mimo ?vigne Sokoljeoko. Ostri njegov vid mu
je pokazal njega, ki ga je iskal.
Komanč porine Mešaniku nož med pleča, da so roke popustile in da se je zgrudil s zamolklim glasom.
?Modralisica po?ilja Sokoljeoko, da mu prines e
»Sokoljeoko!« kliče Rdoles. »Tu je stari! Poklanjam njegovo kožo Modrejlisi, kteremu jo moj brat prinesi!«
oglavek ?rnogati?a, rjove?e strahulje .?
Kjer se je čul ta glas, tam je ležal Rdečoročnik
Njegov tomahavk ?vigne po glavarju. ? Zraven
njega sta se dr?ala oklenjena Fabij in Me?anik.
"Jastrebi naj ?ro hudobno srce razbojnikovo ! "
Koman? porine Me?aniku no? med ple?a, da so
roke popustile in da se je zgrudil s zamolklim
glasom.
?Sokoljeoko !? kli?e Rdoles . "Tu je stari ! Poklanjam njegovo ko?o Modrej lisi, kteremu jo moj
brat prinesi!"
Kjer se je ?ul ta glas, tam je le?al Rde?oro?nik
zvezan na tleh.
Tu in tam je ?eše pobilpočil strel, oglasil se smrtni krik. — Na to poberó goreče snopove, zmečejo na kup, da je bil velik ogenj, pri kterega svetlobi je bilo razpoznati najmanjši predmet.
krik. ? Na to pober? gore?e snopove, zme?ejo na
kup, da je bil velik ogenj, pri kterega svetlobi je
bilo razpoznati najmanj?i predmet.
Ne jeden Apa?evApačev je ni odnesel. Od napadnikov je živel le še Mani-sangriente, za kterega ni bilo rešitve.
je ?ivel le ?e Mani-sangriente, za kterega ni bilo
re?itve.
Koman?evKomančev na?rtnačrt se je izvrstno obnesel : sovra?niksovražnik popolno uni?enuničen, a pri belih primerno malo žrtev.
{{prelom strani}}
?rtev.
Ko je bil boj končan, poizveduje Fabij, kje se nahaja donna Rozalita. Sibolero mu pokaže zavetje. Prisrčno se pozdravita in Fabij pripoveduje svoje dogodbe, ki so Rozalito jako vznemirjale. Prijevši jo za roko, stopata proti ogradbi, k don Avgustinu. Sibolero in Francesko gresta za njima.
Priševši k jezeru, poči še jeden strel, zadnji. Držali so bili sodbo nad Mani-sangrientom. Sokolovegaočesa krogla je predrla zlobno srce.
IL del.
»Komanč bo njegovo kožo pridejal oglavkoma Mešanika in Črnotiča, Apaški psi bodo svoje meso puščali volkovom in šakalom. Komančev vojniki pa se povrnejo domov v svoje vigvame z orožjem in s kožami svojih sovražnikov.«
�
?ei> 13o t>--
Nekteri vakveri so postavljali šotore na poprejšnem prostoru na to so se vračali v ogradbo, da izbrišejo znamenja boja. Beli pa so sedeli pri taborišnem ognju in Sokoljeoko je bil zraven, poslušajoč povesti junakov savane, da je vsaki znal najmanjše podrobnosti dogodkov, ki so se na Bivoljezeru tako hitro dovršili. Le bonanse se ni nihče spominjal. Ostala je skrivnost Fabijeva in Diazova in "gospodarjev gozdov".
Ko je bil boj kon?an, poizveduje Fabij, kje se
nahaja donna Rozalita. Sibolero mu poka?e zavetje.
Prisr?no se pozdravita in Fabij pripoveduje svoj e
dogodbe, ki so Rozalito jako vznemirjale. Prijev?i
jo za roko, stopata proti ogradbi, k don Avgustinu .
Sibolero in Francesko gresta za njima.
<center>* * *</center>
Pri?ev?i k jezeru, po?i ?e jeden strel, zadnji.
Dr?ali so bili sodbo nad Mani-sangrientom. Sokolovegao?esa krogla je predrla zlobno srce .
Bilo je drugega dne. Anglež je stal pod svojim šotorom. Nosil je levico v obvezi. Posebnež se je bil
?Koman? ,bo njegovo ko?o pridejal oglavkom a
v boju vrlo držal ter dobil globok ali ne nevaren ubod.
Me?anika in Crnoti?a, Apa?ki psi bodo svoje meso
pu??ali volkovom in ?akalom. Koman?ev vojniki pa
se povrnejo domov v svoje vigvame z oro?jem in s
ko?ami svojih sovra?nikov.?
»Master Wilson!«
Nekteri vakveri so postavljali ?otore na poprej?nem prostoru na to so se vra?ali v ogradbo,
da izbri?ejo znamenja boja. Beli pa so sedeli pri
tabori?nem ognju in Sokoljeoko je bil zraven, poslu?ajo? povesti junakov savane, da je vsaki znal
najmanj?e podrobnosti dogodkov, ki so se na Bivoljezeru tako hitro dovr?ili. Le bonanse se ni nih?e spominjal. Ostala je skrivnost Fabijeva in Diazova in
"gospodarjev gozdov".
Wilson: »Don Avgustin pripravlja svojim gostom na čast konjski lov.«
**
»Ne briga me nič!«
*
{{prelom strani}}
Bilo je drugega dne. Angle? je stal pod svojim
»In ko bi ujeli dirjalca?«
?otorom. Nosil je levico v obvezi. Posebne? se je bil
v boju vrlo dr?al ter dobil globok ali ne nevaren
ubod.
Master Wilson !"
»Aha, to je res! Čigav bi bil potem?«
Wilson : "Don Avgustin pripravlja svojim gosto m
»Don Avgustinov ali pa onega, ki ga vjame.«
na ?ast konjski lov."
briga me ni? !"
»Potem ga kupim.«
�
--e Ist
»V Tehasu ste ponujali enkrat že 1000 pijastrov. Ali ga dobite za toliko? Ne verjamem.«
?ln ko bi ujeli dirjalca??
»Well, ponudim 2000 in več; moram ga imeti.«
"Aha, to je res ! ?igav bi bil potem ?"
Na kraju gozda, tam, kjer mejaši z ogradbo, je bilo v vejah dreves narejeno nekako pomolje, odločeno gledalcem, ki so hteli uživati zanimivi prizor konjskega lovljenja. Šotori, konji, vse, kar je moglo
"Don Avgustinov ali pa onega, ki ga vjame."
"Potem ga kupim."
"V Tehasu ste ponujali enkrat ?e 1000 pijastrov.
Ali ga dobite za toliko? Ne verjamem."
"Well, ponudim 2000 in ve? ; moram ga imeti .?'
Na kraju gozda, tam, kjer meja?i z ogradbo,
je bilo v vejah dreves narejeno nekako pomolje, od
lo?eno gledalcem, ki so hteli u?ivati zanimivi prizor
konjskega lovljenja. ?otori, konji, vse, kar je moglo
biti v napoto, je bilo odstranjeno in don Avgustin,
Fabij, Rozalita in drugi so zavzeli svoje prostore, na kteri oder pristopita tudi Wilson in Anglež. Vakveri so bili že včeraj travano "preganjali" in ponoči zmeraj bolj zoževali okolu divjih konj. V pričakovanju priti imajočega je bila pretrgana vsaka
Fabij, Rozalita in drugi so zavzeli svoje prostore,
na kteri oder pristopita tudi Wilson in Angle?.
Vakveri so bili ?e v?eraj travano "preganjali" in
pono?i zmeraj bolj zo?evali okolu divjih konj . V pri?akovanju priti imajo?ega je bila pretrgana vsaka
zabava.
Zdaj se čuje iz občne tihote pretresni žvžegvakverov iz gostega gozda. Na to se razlega glasno kričanje, ki se je bližalo od vseh strani. V kratkem se čuje hrupno rezgetanje, ki je hitro prihajalo ter dalo sklepati na precejšno število konj. Hrup se je množil in povečaval; konji so bili tako blizu, da se je slišalo sopulanje. Tu poka grmovje, tam se lomijo drevesca. Žvižganje, kričanje, tulenje gonjačev
Zdaj se ?uje iz ob?ne tihote pretresni iviiegvakverov iz gostega gozda. Na to se razlega glasno
kri?anje, ki se je bli?alo od vseh strani . V kratkem
se ?uje hrupno rezgetanje, ki je hitro prihajalo ter
dalo sklepati na precej?no ?tevilo konj. Hrup se
je mno?il in pove?aval ; konji so bili tako blizu, da
se je sli?alo sopulanje. Tu poka grmovje, tam se
lomijo drevesca. ?vi?ganje, kri?anje, tulenje gonja?ev
postaja skoro peklensko. Zdaj se odpre zeleni zastor
dreves, in morje glav in trupel se prika?eprikaže, plamene?ihplamenečih o?ijočij, kade?ihkadečih se nosnic, plapolajo?eplapolajoče grive, vzdignjenih repov, samo plemenitih živalij, bežečih pred vakveri, ki skačejo med gozdom in jezerom naravnost proti ogradbi.
{{prelom strani}}
vzdignjenih repov, samo plemenitih ?ivalij, be?e?ih
Pred ogradbo se za trenotek zajezi mnogobarveno živalsko morje. Lesketajoče oči najpredniših živalij se upirajo sumljivo na ograjo, z mladičjem pokrito. Toda gonjači jim ne puščajo izhoda. Veličajno krasni bel žrebec vodi čredo. Ne more se ustavljati pritisku od zad pritiskajočih živalij. Pobešene glave skoči v ogradbo — in vsa čreda, 200 do 300 štejoča, poskače za njim.
pred vakveri, ki ska?ejo med gozdom in jezerom
naravnost proti ogradbi.
»Hura, hura, imamo jih!« grmi vse okolu po odrih, od vakverov, ki so hiteli uhod zagraditi. V to zmagodobitno kričanje se je umešaval glas, ki je vse druge preupival: »On je, on je, on je!«
�
-<3. 132 t>-
»Kdo pa, sir Wallerstone?« vpraša don Avgustin.
Pred ogradbo se za trenotek zajezi mnogo
»Kaj ga ne vidite? belega dirjalca travane, tam, belega žrebca, za kterim vsi kopitajo?«
barveno ?ivalsko morje. Lesketajo?e o?i najpredni?ih
?ivalij se upirajo sumljivo na ograjo, z mladi?je m
pokrito. Toda gonja?i jim ne pu??ajo izhoda. Veli
Tako preteče nekaj sekund, ne da bi bili kaj opazili ponosni in smeli otroci travan, pašnikov in gozdov. Najhitrejši in najburniši izmed vseh je bil belec, žival brezmadežne belote, kakor cvet povodne lilije. Ponosita žival je planila z enega kraja ogradbe na drugi ter je podrl tovariša s svojimi prsmi na tla, ki se mu ni ognil.
-
Diaz stopi kvišku ter se nagne daleč čez. Bil je eden najsmelejših jezdecev in gledajoč tega belca, užival je pravo navdušenje.
cajno krasni bel ?rebec vodi ?redo . Ne more se
ustavljati pritisku od zad pritiskajo?ih ?ivalij. Pobe?ene glave sko?i v ogradbo ? in vsa ?reda,
200 do 300 ?tejo?a, poska?e za njim.
»Ta žival se mora osvoboditi ali pa pogine,« reče on. »Ne bode je mogoče ukrotiti.«
"Hura, hura, imamojih !" grmi vse okolu po odrih,
od vakverov, ki so hiteli uhod zagraditi . V to
»Ne? res ne?« vpraša Fabij.
zmagodobitno kri?anje se je ume?aval glas, ki je
vse druge preupival : "0n je, on je, on je!"
Oči se mu leskečejo, lica mu pordevajo.
"Kdo pa, sir Wallerstone ?" vpra?a don Avgustin.
"Kaj ga ne vidite? belega dirjalca travane, tam,
belega ?rebca, za kterim vsi kopitajo?"
»Pazite, sennores, kaj zna Tiburcio Areljanos!«
Tako prete?e nekaj sekund, ne da bi bili kajopazili ponosni in smeli otroci travan, pa?nikov in
gozdov. Najhitrej?i in najburni?i izmed vseh je bil
belec, ?ival brezmade?ne belote, kakor cvet povodne
lilije. Ponosita ?ival je planila z enega kraja ogradbe
na drugi ter je podrl tovari?a s svojimi prsmi na
tla, ki se mu ni ognil.
Zdaj se čuje konjsko kopitanje izmed drevja. Fabij se je bližal na Komančevem konju z lasom oborožen.
Diaz stopi kvi?ku ter se nagne dale? ?ez. Bil
{{prelom strani}}
je eden najsmelej?ih jezdecev in gledajo? tega belca,
»Odprite!« zapove vakverom.
u?ival je pravo navdu?enje.
»Santa Laureta! kaj hočete delati, sennor Fabij?«
?ival se mora osvoboditi ali pa pogine,"
kliče Pepo. »Vi ste izgubljeni v čredi teh divjih
zverin.«
Tudi drugi so mu klicali, naj odneha, a že so bili zapahi odstranjeni in on skoči v ogradbo v sredo živalij.
re?e on. "Ne bode je mogo?e ukrotiti."
Belec je še razsajal semtertja. Ko zagleda jezdeca, zbeži prestrašen proč. Fabij vihra za njim. Divje dirjanje se ponavlja parkrat okolu po ogradbi; živalij, stoječe na potu, so bile porinjene ali pa
"Ne? res ne ?" vpra?a Fabij .
prevržene. Zdaj jo udari Fabij čez prostor počez —
laso žvižga okolu glave in ta hip zleti po zraku ter
O?i se mu leske?ejo, lica mu pordevaj o .
se vrže belcu okolu vratu. Belec leti, smeli jezdec
"Pazite, sennores, kaj zna Tiburcio Areljanos ! "
Zdaj se ?uje konjsko kopitanje izmed drevja.
Fabij se je bli?al na Koman?evem konju z lasom
oboro?en.
�
133 ?>
"Odprite !" zapove vakverom.
" Santa Laureta ! kaj ho?ete delati, sennor Fabij ? "
kli?e Pepo. "Vi ste izgubljeni v ?redi teli divjih
zverin."
Tudi drugi so mu klicali, naj odneha, a ?e so
bili zapahi odstranjeni in on sko?i v ogradbo v
sredo ?ivalij .
Belec je ?e razsajal semtertja . Ko zagleda jez
deca, zbe?i prestra?en pro?. Fabij vihra za njim.
Divje dirjanje se ponavlja parkrat okolu po ogradbi ;
?ivalij, stoje?e na potu, so bile porinjene ali pa
prevr?ene. Zdaj jo udari Fabij ?ez prostor po?ez ?
laso ?vi?ga okolu glave in ta hip zleti po zraku ter
se vr?e belcu okolu vratu. Belec leti, smeli jezdec
za njim, da se je moral laso napenjati. Zdajci obrne
Fabij konja, grozanski suvaj in Koman?evKomančev konj sse ezgrudi na kolena, a belec se valja po tleh udarjajoč.
Pravzaprav konjokrotilec laso takoj nategne, ko pade za vrat, ali pri tej divji prečvrsti živali bi bil
zgrudi na kolena, a belec se valja po tleh udarjajo?.
Pravzaprav konjokrotilec laso takoj nategne, ko
pade za vrat, ali pri tej divji pre?vrsti ?ivali bi bi l
kvaren takov nateg.
Fabij potegne konja kvišku, drugi potegljaj, in laso se prime tako tesno mustangovega vratu, da je komaj dihal. Zdaj skoči Fabij s konja kteri, dobro izurjen, drži laso napet. Drugi laso s pleč si odvijajoč, pričvrsti ga na glavi in na gobcu belčevem, vstopi se z razkoračenimi nogami čez truplo belčevo ter prereže napeti jermen. Takoj skoči belec pokoncu. Prvikrat v svojem življenju čutil je belec breme na svojem hrbtu; obstal je kakor otrpel ostrmljenja. A na to je jel kviškovati, zdaj spred zdaj zad, kopital na stran, razmetaval se po tleh — nepretresljivi jezdec je sedel na njem. Zdaj zavihra v divji slepi strasti in besnoti okoli ogradbe.
Fabij potegne konja kvi?ku, drugi potegljaj, i n
{{prelom strani}}
laso se prime tako tesno mustangovega vratu, da j e
»Pazite zdaj, sennores!« kliče Fabij.
komaj dihal. Zdaj sko?i Fabij s konja kteri, dobr o
izurjen, dr?i laso napet. Drugi laso s ple? si odvijajo?, pri?vrsti ga na glavi in na gobcu bel?evem,
vstopi se z razkora?enimi nogami ?ez truplo bel?evo
ter prere?e napeti jermen. Takoj sko?i belec pokoncu. Prvikrat v svojem ?ivljenju ?util je bele c
breme na svojem hrbtu ; obstal je kakor otrpel
ostrmljenja. A na to je jel kvi?kovati, zdaj spred
zdaj zad, kopital na stran, razmetaval se po tleli ?
nepretresljivi jezdec je sedel na njem. Zdaj zavihra
v divji slepi strasti in besnoti okoli nfyrAa ha
�
---) 134 ?>-
Grozni stisek njegovih kolen, nategljaj lasa — in belec skoči skoro z nemogočim skokom čez plotovje. V dveh trenotkih je bil preko sevnice, skok v jezero, in zdajci brliznejo valovi nad konjem in jezdecem. Še ena minuta in na to skrije iz vode moleča skala obadva očem občudujočih gledalcev.
"Pazite zdaj, sennores !" kli?e Fabij .
Ti zapuščajo odrovje, da ga zdolaj pričakajo.
Grozni stisek njegovih kolen, nategljaj lasa ?
in belec sko?i skoro z nemogo?im skokom ?ez plotovje. V dveh trenotkih je bil preko sevnice, skok
v jezero, in zdajci brliznejo valovi nad konjem in
jezdecem. ena minuta in na to skrije iz vode
mole?a skala obadva o?em ob?udujo?ih gledalcev .
Konje v ogradbi je bilo treba še omehčati z gladom in žejo.
Ti zapu??ajo odrovje, da ga zdolaj pri?akajo .
Konje v ogradbi je bilo treba ?e omeh?ati z
gladom in ?ejo.
Dobri dve uri sta pretekli, ko se naposled vrne drzoviti rastreador. Prijezdil je počasnih korakov ob
drzoviti rastreador. Prijezdil je po?asnih korakov ob
jezeru. Belec je bil udomljen. Vsi so ga sprejeli z
odkritosr?nimodkritosrčnim veseljem.
"»Santa Laureta, tega vam ne morem ponarediti,« "meni Pepo.
meni Pepo.
..Grof de Mediana je naj smeli?i velika? ?panski,"
smeje se Rdoles .
Rozalita se je smehljala zadovoljno, ko je njen
prijatelj ?el toliko vseob?ega priznanja.
"Don. Fabij !" vpra?a Angle?, "?igav je belec ?"
gledajo? skozi Iornjon dime?o se ?ival.
»Grof de Mediana je naj smeliši velikaš španski,« smeje se Rdoles.
,.Don Avgustinov, gotovo !"
Rozalita se je smehljala zadovoljno, ko je njen prijatelj žel toliko vseobčega priznanja.
"Ne briga me nie!"
»Don Fabij!« vpraša Anglež, »čigav je belec?« gledajoč skozi lornjon dimečo se žival.
"Ne, don Fabijev je," ugovarja haziendero. "On
je va?, svetlost in vi pa? veste, zakaj in vrhu tega
ste ga tudi ukrotili. `
»Don Avgustinov, gotovo!«
?Ne briga me ni?. Moram ga imeti. Dirjalec je
travane.?
»Ne briga me nič!«
"Ne verjamem, da bi ga hotel prodati don Avgustih," meni Fabij.
"Ne briga me ni?. Dam 1000 pijastrov."
»Ne, don Fabijev je,« ugovarja haziendero. »On je vaš, svetlost in vi pač veste, zakaj in vrhu tega ste ga tudi ukrotili.«
�
135 v.
»Ne briga me nič. Moram ga imeti. Dirjalec je travane.«
?In jaz ne verjamem, da bi ga za toliko pustil
»Ne verjamem, da bi ga hotel prodati don Avgustin,« meni Fabij.
don Fabij," re?e sennor Pena.
»Ne briga me nič. Dam 1000 pijastrov.«
?Well, dam 2000."
{{prelom strani}}
»In jaz ne verjamem, da bi ga za toliko pustil don Fabij,« reče sennor Pena.
»Well, dam 2000.«
?Ne prodaja se,? odlo?ita obadva.
»Ne prodaja se,« odločita obadva.
"3000 dadem. "
»3000 dadem.«
"Ne za 5000," potrjuje Fabij.
"»Ne za 10.0005000,"« pritegujepotrjuje hazienderoFabij.
»Ne za 10.000,« priteguje haziendero.
?E pa dobro : dam vam, kolikor ho?ete .?
»E pa dobro: dam vam, kolikor hočete.«
?Konj je darilo donni Rozaliti. Ona ga bo jahala,? razsodi Fabij .
»Konj je darilo donni Rozaliti. Ona ga bo jahala,« razsodi Fabij.
?Well, z missom se ne morem pogajati! A ker
dirjalca ne dobim, je tudi naslikati ne moreni . Master
Wilson !?
»Well, z missom se ne morem pogajati! A ker dirjalca ne dobim, je tudi naslikati ne morem. Master Wilson!«
?Sir Wallerstone ! ?
»Sir Wallerstone!«
"Bodite gotovi. Vrnemo se nazaj v Uor?estr?
Helstrit ?t. 26."
»Bodite gotovi. Vrnemo se nazaj v Uorčestr, Helstrit št. 26.«
"Vi da, a ne jaz ! O tem ne stoji ni? v najuni
pogodbi. Privedem vas v Galveston, Tehas in tam
po?enjajte»Vi da, a ne jaz! O tem ne stoji nič v najuni pogodbi. Privedem vas v Galveston, Tehas in tam počenjajte, kar se vam ljubi! A povejte, imate-lli isvojo bojno sliko že izgotovljeno?«
svojo bojno sliko ?e izgotovljeno?"
"»Ne briga me tudi ve? več."«
Izredno nezadovoljen je stopil v svoj ?otoršotor. --— Čez nekoliko časa se možaka poslovita: Anglež silno hladno, Wilson s prijateljskimi čustvi za hrabre in
sloveče ljudi, s kterimi je preživel nekoliko znamenitih dnov.
?ez nekoliko ?asa se mo?aka poslovita : Angle? silno
hladno, Wilson s prijateljskimi ?ustvi za hrabre in
slove?e Ijudi, s kterimi je pre?ivel nekoliko znamenitih dnov.
Drugega jutra so sedeli tudi ?eže Koman?iKomanči na konjih, da se vrnejo v svoje vigvame.
konjih, da se vrnejo v svoje vigvame .
Sokoljeoko je bil izvršil svojo nalogo: prinesel je Modrejlisici oglavke Črnogatiča in obeh razbojnikov travane, in Mo-li "veliko zdravilo", ki ga je bil naredil Anglež. Zdaj je bil uverjen, da postane glavar.
Sokoljeoko je bil izvr?il svojo nalogo : prinesel
{{prelom strani}}
je Modrejlisici oglavke ?rnogati?a in obeh razbojnikov travane, in Mo-li "veliko zdravilo", ki ga je
»Manitov govori Sokolovemuočesu, da naj gre. Pripovedoval bo svojim bratom o ,knezih gozdov', velikem sledonajdniku, ki je upitomil dirjalca travane, o Diazu, indijanomorcu, o dobrem hazienderu,
bil naredil Angle?. Zdaj je bil uverjen, da postane
o zvezdi Sonorski. Wakonda jim daj dolge dni in močno roko, ki se nikdar ne utrudi zoper njih sovražnike. Howgh!«
glavar.
Ves pokrit z oglavki, jezdi, v spremstvu svojih in Bizongrive, ki je svojo napako popravil, zopet v svoje kraje.
�
?Manitov govori Sokolovemuo?esu, da naj gre.
Pripovedoval bo svojim bratom o ,knezih gozdov',
velikem sledonajdniku, ki je upitomil dirjalca travane, o Diazu, indijanomorcu, o dobrem hazienderu ,
Tudi ostali se niso dalje zadržavali na Bivoljezeru. Vsi skupaj so šli v Haziendo del Venado, kjer so mogli, kakor so hoteli, počivati od svojih trudov in naporov.
o zvezdi Sonorski. Wakonda jim daj dolge dni in
mo?no roko, ki se nikdar ne utrudi zoper njih sovra?nike. Howgh ! ?
Ves pokrit z oglavki, jezdi, v spremstvu svojih
in Bizongrive, ki je svojo napako popravil, zopet v
svoje kraje.
Tudi ostali se niso dalje zadr?avali na Bivoljezeru. Vsi skupaj so ?li v Haziendo del Venado,
kjer so mogli, kakor so hoteli, po?ivati od svojih
trudov in naporov .
Fabij, ali recimo zdaj, grof Medijanski, je dolgo
pregovarjal Rdolesa in. Pepota, naj ostaneta na njegovem posestvu, na Haziendi del Venado, kot oskrbnika in nadzornika, v kar sta naposled privolila. Diaz svojega maščevanja nad Indijanci še ni ohladil ter se je napotil v prerijo, prisrčno se poslovivši.
Diaz svojega ma??evanja nad Indijanci ?e ni ohladil
ter se je napotil v prerijo, prisr?no se posloviv?i.
Grof Medijanski je potoval na ?pansko ter
poprodal ondotno imetje. Ko se vrne, svetila mu je
?e dalje "zvezda Sonorska", ljubeznjiva Rozalita,
kajti v kratkem jo je odpeljal kot svojo verno soprogo na svoje novopostavlj eno in velikansko opre
Grof Medijanski je potoval na Špansko ter poprodal ondotno imetje. Ko se vrne, svetila mu je še dalje "zvezda Sonorska", ljubeznjiva Rozalita, kajti v kratkem jo je odpeljal kot svojo verno soprogo na svoje novopostavlj eno in velikansko opredeljeno posestvo, raztegajoče se daleč od Haziende.
deljeno posestvo, raztegajo?e se dale? od Haziende.
Bonansa je ostala od svojih znancev nedotaknjena ter ni bila nikdar vzdignjena, tako da le?ileži ?eše dandanašnji dobro skrita in zakopana pri jezeru v
Zlati dolini.
dandana?nji dom -a in zakopana pri jezeru v
Zlati dolini.?
| 