Parček: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 26:
Hčerka bogatega trgovca, Tinuška, je bila zelo prikupna, majhna punčka, ali zdela se mu je — prenavadna, premalo interesantna. No, potem je bila tu Maruška, županova hčerka, zelo koketna, črnolasa stvarca, ali Oroslav je slutil, da lepa Maruška ne bo — bogata. Sodnikova Relči — zelo uvaževanja vredna, ali o njej so krožile temne govorice, šepetali so o nekem romantičnem dogodku, o črnem ciganu, ki je baje hodil trubadurit gospodični Relči. No, — in nazadnje se je zasvetila pred očmi našega Pavlice divotna mesarjeva edinka, Pavluška je bilo njeno srčkano ime, ki je štela doto — na mernike. Vsaj tako so govorili o njej, tako je fantaziral idealni pisar, Graničar, ki si je ni predstavljal drugače kot zakleto kraljičino z razpuščenimi lasmi, preštevaje rumenjake.<br>
In kmalu, nemudoma je bila mesarjeva Pavluška zaročenka gospoda Pavlice, njegova zakonita nevesta, kateri je smel dvoriti in jo obiskovati opoldne in zvečer. In Pavluška je rajala in se zibala v devetih nebesih, a vseeno so jo včasih spopadle trmice, in zdelo se je, da jo tišči skrita žalost. <br>
Vračala sta se s sprehoda, in takrat se je dvignil vihar. Razsajal je med kostanji, zagnal se je zavratno gospodu Pavlici v glavo in mu odnesel cilinder. Nesrečnež je planil za njim, ali tedaj — o jerum, jerum — so se mu zmotali njegovi lepi kodri z glave, in zasvetila se je prelestna njegova pleša v žarkih zahajajočega sonca. Stal je kot prerok Jeremija na razvalinah Jeruzalema, ali hipoma je zaslišal poleg sebe nebeško zveneč smeh zlatolase Pavluške. Gledala ga je kot vražiček s svojimi porednimi očki in hihitaje in hahljaje mu je padla okoli vratu:<br>
|