Wikivir

Wikivir:Napiši članek: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Zamenjava strani s/z 'llallala'
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
 
llallala
274. Md.
V UuNiani, v torek 26 novembra 1907.
XL leto.
vi*«ja vsak oaii Aff«Mr, izimsi acaeije ui ^uumiim, i«i vena po p »a ti piejeni&n u avstro-oarsa* deZcic aiu icio 25 fc, a* poi icia <j K, za će trt ieia 6 K 50 n, uk en mesec 2 K 30 n. Za fa|B*i|aao s pošiljanjem na dom za vse letv «4 K, za poi leta 12 K, za četrt leta 6 K, u en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača aa vse leto 22 K, za pol leta U K, za četrt leta 5 K 50?h, za en mesec 1 K 90 h. Za tala dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročba •rez istodobne vpošiljatve naročnine se ne oaira« — Za se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 1 o h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat Dopisi naj se izvole frank o vat'-
- Rokopisi se ne vračalo. - Uradnistve ta «pr* valitra )e V Knaflovtii ulicah št 5. in sicer uredništvo v l.| aadsir., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj(se blagovolijo pošiljati naročnine. aklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
Pasuiuu itettlkt po 10. k.
3r*«ni*tvs telefon »L 34
Opravnlatva telefon št 85.
AH le to pošteno?
Vsej slovenski javnosti je znano, koliko morajo pretrpeti slovenski akademiki na nemških visokih šolah od strani nemških profesorjev in nemških dijakov. Mirni značaj slo venskega dijaštva prenese molče marsikatero krivico, le če je pritisk prevelik, takrat vzroji tudi sicer tako mirnim dušam kri in skušnjo se otresti neznosnega jarma. Slovensko dijaštvo. razkropljeno sicer v razne frakcije, se o btakih prilikah strne v eno vrsto in skupno gre proti zatiralcem.
Tako se je zgodilo tudi letos ob priliki zadnjih nemirov na graškera vsečilišču. Vsa slovenska javnost je simpatizirala z nami. Da, tudi med Nemci se je dobilo mnogo poštenjakov, ki so popolnoma odobravali naš nastop in obsojali nesramno izzivanje in žaljenje od strani burševstva. Celo nemški časopisi bo molčali — v svesti si. da, kar je obsodbe vredno, se ne sme zagovarjati — dokler ni prišel »Slovenec«, ki j«1 prvi zagovarjal nastop burševstva in metal slovenskemu dijaštvu polena pred noge ter skusili oslabiti vtisk, ki ga je napravilo slovensko dijaštvo - svojim odločnim nastopom.
V četrtkovi številki piše »Slovenec«:
»Slovenski liberalni akademiki se zadnji čas nenavadno razburjajo. Sli bi sicer preko njih na dnevni red. da ne bi se nam mladi ljudje smilili. Nekateri graški Liberalni dijaki na primer zdaj v »Narod« pisarijo članke proti nemškemu bnrševstvn, ker ne pripoznava slovanskim dijakom na vseučiliških tleh enakopravnosti. To je res hudo. toda liberalni slovenski akademiki so zadnji, ki bi imeli pravico se proti temu pritoževati. Ko so nedavno burši iztisnili iz vse ne Hiške avle »Karnlino in katoliške akademike z veliko vnemo pretepali, so nekateri slovenski liberalni akademiki to početje odobravali. Nekaj teh akademikov je sledilo za sprevodom nemških buršev in dajalo svojemu pasivnemu veselju duška v protikle-rikalnih vzklikih in pomenkih. Burši so preniikastili katoliške akademike na podlagi njihovega namišljenega gospodstva na vseučilišču i h tleh, zdaj pa ta »Hansherrenrecht< uporabljajo proti Slovanom. Ako no slovenski liberalci odobravali prvo, jim mora tudi slednje biti prav.«
Konstatiramo najprej, da je slovensko napredno dijaštvo v Gradcu
bilo popolnoma indiferentno pri pretepih med klerikalnimi in nacijonal-nimi burši. Burš je za n a r o d n e g a Slovenca burš, pa naj bo že črno pobarvan ali pa črno-rdeče-umeno! Vse drugače je to za klerikalnega Slovenca. Pri imenovanih nemirih so naši klerikalni akademiki pod vodstvom znanegaTerseglava tudi aktivno nastopili z a b u r š e , seveda za črno pobarvane. Pri tem jih ni prav nič Ženiralo dejstvo, da so ti burši člani »Siidinarke« in »Schulvereina« in da njihovo klerikalno glasilo poživlja klerikalne Nemce, naj mnogoštevilno pristopajo imenovanima, proti Slovencem ustanovljenima društvoma. T e r s e g 1 a v u in njegovi gardi je bil o d o v o 1 j , d a so ti burši črni. S i m i 1 i s s i -mili g a u d e t!
Ce je res kateri akademik govoril oziroma dajal »luška svojemu pru-tiklerikalnemu mišljenju, to je popolnoma irelevantno za stvar samo. Dejstvo j e, d a se n i k d o ni mešal v te prepire, č e s a r klerikalci o sebi ne m o r e j o trditi.
Najlepše pa šele pride.
Ko je slovansko dijaštvo protestiralo proti izzivajočemu in žaljivemu postopanju nemškega burševstva proti slovenskim akademikov, so se tema protestu pridružili tudi klerikalni »Zarjani«. In zdaj pride »Slovenec«, glasilo stranke, ki ji pripadajo »Zarjani«, in pravi, da so burši imeli prav. da so Slovence hrulili in žalili. Kaj porečete k Temu gospodje »Zarjani« f Ali naj bo »Slovenec« se naprej vaš evangelij \ »Slovenec« k i n i ob priliki nemirov zapisal niti ene črke slovenske-m n d i j a š t v n v p r i 1 o g , ki pa ima drzno čelo. da zdaj o d o b r a v a postopanje nemških buršev in se norčuje iz slovenskih akademikov, ki morajo Že itak dovolj neslanosti prenašati od drugih strani 1 Gospodje, kje je vaš pogum, da bi obsodili tako izdajalsko početje
Nadalje piše >Slovenec« v isti Številki, ko je ponatisnil resolucijo, sprejeto na protestnem shodu slovenskega naprednega dijaštva na Dunaju proti ustanovitvi druge nemške gimnazije na Kranjskem:
Ta resolucija je pljnsek v vodo. Kako morejo slovenski napredni dijaki natveziti javnosti, da se je na Kranjskem ustanovila druga nemška gimnazija.' Dejstvo je, da je S. L. S. dosegla, da se je popolnoma poslovenila dozdaj nemška L državna gim-
nazija v Ljubljani in da se morajo Nemci iz nje preseliti s svojimi razredi drugam. Ce liberalni akademiki nadalje zahtevajo, tla se vse kranjske gimnazije poslovenijo, je to čisto nepotrebno, ker je to S. L. S. že sama dosegla brez pomoči »svobodomiselnega« dijaštva. Ravno tako je S. L. S. že zdavna storila korake za oživo tvorjenje slovenskih srednjih šol na Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Žalostno je le, da je napredno dijaštvo moralo člane »Jugoslovanske zveze« na slednje šele zdaj posebej opozoriti, ko so poslanci S. L. S. brez kakega opomina na to že zdavna storili. Čudimo se le in zelo pomilu-jemo napredne mladeniče, da se dado tako vleči. Le lepo mirujte, gospodje: S. L. S. bo sama storila, kar ve, da je v korist slovenskega ljudstva. Napredna mladina naj rajši pridno študira, namesto da trati čas s tako zakasnelimi resolucijami.«
Z ozirom na to poroča »Tages-post«, da se je vršil na Dunaju shod zii slovenske srednje šole in pristavlja: »Es muss festgestellt \verden, dass dieser Veranstaltung eine ern-s t e B e d e u t u n g n i e h t zu-koinmt. Die eigene Presse macht sich iiber die Veranstalter und ihre Gross-mannssucht lustig und »Slovenec« nemit das oranže einen »Schlag ins \Vasser.«
No, nacionalna, za svobodno šolo in reformo zakona goreča »Tagespost« in za slovensko ljudstvo vneti »Slovenec« v bratskem objemu — proti slovenskemu dijaštvu. To je gotovo »v korist slovenskega ljudstva«, kaj ne?!
Toda eno vprašanje »katoliškim« akademikom S. L. S. Znano vam je, da S. L. S. slovenski svet za nos vodi, ko hoče javnosti natveziti, da je dosegla uspeh z delitvijo ljubljanske I. državne gimnazije, češ, Slovenci so pridobili 4 slovenske gimnazije, Nemci pa niso dobili druge nemške gimnazije, ker »se morajo preseliti s svojimi razredi drugam«. Te nelogike menda tudi »brihtni« verniki S. L. S. ne razumejo! In vi, visokošolci. ki se štejete meti a kade m i č n o i z -o b r a z e n e , morate to godljo požirat i in verjeti na »Slovenčeve« besede! Kje je vaša a k*a d e m i č n a č a s t, kje v a s p o nos. da s krepko pestjo ne odbijete tako drznega napada ti a vašo pamet? Ali boste še nadalje trpeli, da vas S. L. S. tako vleče in da vas vpreže v SVOJ strankarski voz, katerega morate vleči črez drn in strn ! Ali ste že izgubili zadnjo trohico la s t n e s o d b e . ali
so pri vas že popolnoma spodkopana
tla zdravemu r a z u in u f S tem, da to verjamete, da proti t^mu ne nastopite, dokazujete, da ste pač klerikalni akademiki, toda slov e u-s k i akademiki ne nikdar! Slovensko napredno dijaštvo naj iz vašega postopanja izvaja konsekven-ce in r a čuna z vami samo kot s k 1e r i k a 1 u i m i vseučilišč-n i ki.
Pa še eno!
Kaj porečete k temu, da je »Slovencev« odgovorili urednik hrabro udrihal, obrekoval in lagal črez ]K>-štena slovenska dekleta, zdaj jo pa še hrabrejše popihal pred roko pravice?
Kje je tukaj čut pravičnosti, kje poštenost in doslednost? In vi se prištevate taki stranki, vi ste njena »avant-garda«! Lepi »katoliški« akademiki! Omnia ad majorem dei gloriam!
Pismo s Hruoiketa.
(Justhova pomoč hrvaški obstrukciji. — Rakodczavjeva politika. — Kdo so Rakod-czayjevi pomočniki?)
V Zagrebu, 23. nov.
Nepričakovano je nastal velik preokret na korist hrvaški obstrukciji.
Razložil sem v svojih prejšnjih dopisih, kako se Madžari ne morejo odločiti za revizijo poslovnika, ker bi bilo to dejanje dvorezni meč: ljuto bi lahko zadel same Madžare, ki baš v čim najbolj liberalnem poslovniku zro eno izmed glavnih jamstev svoje ustavnosti, glavno orožje v borbi proti vsakemu poskusu, da bi nastopila proti njihovim »narodnim težnjam« v pai iamentu morda kaka nasilna večina.
Kdini \Vekerle iskreno želi revizijo poslovnika, ker hoče s tem onemogočiti vsako obstrukcijo. Toda ve čina madžarskih poslancev, ki ne zaupa Wekeiieju, bi rada pridržala ta poslovnik, ki bo morda dobrodošel tudi njim samim, vendar pa bi bili v dno svoje »svobodomiselne duše« zadovoljni za tako omejitev poslovnika, oziroma odkrito kršenje zakona, s katerim bi se zadelo in onemogočilo samo h r v a š k o obstrukcijo.
To bi pa bilo mogoče doseči, ako bi se Hrvatom odvzela pravica govoriti v parlamentu hrvaško. Ta pravi ca pa se ne more odvzeti z enostavno spremembo poslovnika, ker je to določba nagodbe iz leta 1868., a ta se sme spremeniti samo v sporazumu vseh onih faktorjev, ki so jo sklenili. Zato ni preostalo drugega, kakor da
zbornično predsedstvo poskusi vse, s čimer bi se dala ta pravica Hrvatov čim najbolj omejiti.
Vodja klerikalni' ljudske stranke K a k o v s z k v se je kot zbornični podpredsednik takoj pokazal pripravljenega, da potepta zakon. Skupno s podpredsednikom N a v a v jem, članom ustavne (bivše liberalne) stranke je jel uvajati prakso, da ne dopušča k poslovniku govoriti hrvaški, češ, da je službeni jezik parlamenta madžarski in da se o /notranjih stvareh parlamenta sme govoriti samo madžarsko. In tako ta dvojica ob protestu hrvaške delegacije ne dopušča po tej formuli govoriti po-samniin hrvaškim govornikom niti dve minuti.
Predsednik zbornice J u s t h je bil nekaj časa bolehen, toda že takrat se je slišalo, da ne odobrava nasilnega postopanja svojih podpredsednikov, toda mislilo se je, da bo samo s svojo pasivnostjo dokumentiral tam svojo staro Liberalnost. No. Justh je končno te dni prišel v parlament ter prešel iz pasivnosti v aktivnost. Justh je med tistimi zelo redkimi madžarskimi parlamentarci, ki je materialno neodvisen, čist značaj, ki ga resnično vodijo v politiki stare svobodne ideje iz leta 1848. Boja proti Tiszi se je lotil pošteno, odkrito je obsojal nasilja bivšega predsednika Perczela, zato pa tudi ni mogel hoditi po njegovih stopinjah. In kako svež je še spomin na te dneve narodnega odpora! Ali res more madžar-stvo napredovati samo pod pogojem nespoštovnnja tuje svobode, gazeče jasne zakone? A kako se s takim postopanjem odpirajo vrata tujemu na-
J silstvu!
Justh se je odločil, da se z vso
l svojo avtoriteto upre postopanju podpredsednikov. Javno je povsod obsojal prakso, ki sta jo uvedla s tem, da bi se v gotovih slučajih hrvaškim delegatom prepovedalo hrvaško govoriti. Tako je postala kriza v predse d n i š t v u. Na Justhovi strani je zakon, toda na strani Rakovszkega in \avayja je ogromna večina parlamenta. Justh je trdovratno zahteval, da se tudi podpredsednika pokorita zakonu ter se pridružita njegovim pravnim nazorom. Justh je zahteval pri tem podporo večine, podporo svoje. Kossuthove stranke. Toda Košu-tovci, ta zmes raznih postulovcev in popolnoma korumpiranih elementov, niso več nositelji tradicij iz leta 1848. Odrekli so mu pomoč, pričeli so v seji celo z javno revolto proti njemu ter kričali, da ne puste vir govoriti hr-
LISTEK.
;ilKor]evo Jutro.
Tz reke se je kadila megla, bela in gosta, kot bi vstajala sopara iz vrele vode, jutranji zrak je bil še poln bledega somraka, in zgodnji trušč in hrušč. ki se je razlegal pO mestnih ulicah, še ni vzbudil Življenja po hišah. Okna nočne kavarne so ugasnila in zaspani marker je zapiral vrata za petorico mladih ljudi, ki se jim je po obraza poznalo, da BO VSO noč junaško prekrokali. Stali SO v krogu pred zaslonjenimi vratini in se poslavljali od inarkerjev ega fraka.
»Čast in slava njemu bodi, koder solnce zlato hodi!« Visoki poet Ko priva, ki je imel na glavi potlačen klobuk kot kmečki t a nt. je stal spredaj in se priklanjal.
»Poslušajte črnega romarja!« Slikar Vincencij Prvenec, ki se je zavijal v tenak havelok, se je vstopil na sredo in začel za slovo pripovedovati dolgo povest o morskem starčku,
»Za odejo mu je služila dolga pa lica,« je v tretje ponovil režećemu s«-markerju, ki je še edini poslnšal historijo.
Ko je slikar končal, je vpraša!: »Žan, kdaj bova šla pred rimske ga papeža!«
»O, tisto pa še ne tako kmalu,
gospod Prvenec,« se je zarezal marker.
/>Kako da ne, saj bo že sodnji potop! In brki vam že sive!«
»Ha, ha,« je zategnil marker. »Veste, Se za tron rimskega papeža jih ne dam! Obraz mu je lezel nara zen časti in ponosa ter je z velikimi prsti grabil in navijal dolga široka repa na obeh straneh nosa.
»Gospod Prvenec, pa dobro spite!«
Slikai- je pogledal okoli in videl svoje tovariše že na ovinku pred mostom.
»Počakajte, kameradi z mokrih itvrti! Kje pa je moja himna!« Pr venec je izvlekel roki izpod haveloka ter planil izpred kavarne. A pred njim se je že razlegala pesem: Mi smo Ašnnti iz južne Afrike...«
Bledi žurnalisl Kostrun je začel siliti domov.
»Pomislite, danes moram se pisati uvodni članek!«
>Knm boš hodil, zdaj se ne splača v posteljo. Pojdimo v tunel, med Amerikance!«
»Halo v tunel! Koštrun. ali se bojiš točajke.' Veste, zadnjič ga je ven vrgla!«
»Ha, ha,« se je hotel zasmejati Prvenec, pa se je hitro premislil. Spomnil se je, da mora danes na delo. Ze mesec dni je imel kupljeno platno, razpeto na stojalo.
Tudi motiv je imel krasen, manjkalo mu je le ženskega modela. Potegnil je klobuk na oči in pogledal v
tla.
Hej, z nami v tunel.' je zavri-šcal Koštrun.
Prvenec mu je obrnil hrbet ter sel proti ograji, ki je oklepala reko. Naslonil se je na debelo žico ter =>tr mel v vodo. In že je vstajalo med belimi parami svetlo obličje neznane deve, ki jo je hotel naslikati. Svetlo laska, plavih oči, iz rosnega jutra porojena, taka se je dvigala preti njego-vimi očmi. Kot rožni baldahin naj '»i se nad njo zgrinjal cvetoči jasmin, bila naj bi kot zaklenjena v cvetje, sama prekrasna kot kelih, poln jasne sladkosti.
Slikar Prvenec je podpiral brado s pestjo in sanjaril.
Ali, glej že je stopila prelest-na deva iz rožnega baldahina, stopila je tiho kot jutranja vila, rojena iz »osnih žarkov. Z zvezdami pretkan, prosojen pajČolan ji je plaval na«! vedrim, jasnim čelom, in njene oči so gledale z ostrim, v srce segajočim bleskom.
»Dragi, kod hodiš vse noči, kje blodiš pod zvezdami globoko, da te ni k meni? Jaz sem tvoja prijateljica, tvoja izvoljenka, tvoj genij in bog! Kani si zagazi I med trnje, glej moj dom je visoko v hramu lepote, kjer zvene večne melodije, kjer odmeva harmoničen zbor devetih muz.«
In Prvene«- strmi predse, in tako mu je tesno v duši. da ne ve. rdi je to sen. ali resnica. Gleda v bajno prikazen, ali že čuti, da se mu izmika izpred oči. da se izgublja v jutranji megli, ki se vali nad reko. In slikar se dvigne, zavije se zopet tesno v svoj havelok in gre na svojo božjo pot.
Misli ga popeljejo po peščeni, -.trmi stezi, med razklanimi pečinami, in v nebo strmečimi vrhovi, gre med trnjevimi grmadami in strupenimi ro žami. Hiti in tava dalje in dalje, zamaknjen vase. v dušo zro njegove oči.
Kje je moja mladost, kje so rosni časi. obliti z jutranjo zorjo. kje so hipi in trenutki, polni božjega navdih-njenja in moči. In slikar zasliši /a seboj zlobno roganje in smeh. Ne ozre se, ali čuti, kako ga opazuje visoka, bela /ena. kako se sarkastično širijo njena brezzoba usta, kako ga gledajo votle, globoko vdrte oči. »Usoda, to je moja usoda,« šepeče slikar in zmirom dalje, zmirom urneje ga nese noga, ali zlobni smeh ne utihne za njim, ne Ugasne in se ne skrije prežeči, temni pogled.
»Le beži. le hiti, ali nikdar se mi ne skriješ, nikdar ne nhežiš mojemu zasledovanju. Vedno sem za teboj in pri tebi, ker me nosiš v srcu. Jaz sem tvoja usoda, ki te spremljam od roj stva, in nikoli me m- izgubiš...«
In še zlobneje, še zaničljiveje se zasmeje bela, visoka žena, in ta smeh reže v srce.
Slikai- si zakrije oči. tla bi ne videl dneva, ali odprt je njegov notranji svet, in bolj ostro in bolj globoko prodirajo njegove duševne oči. In glej. kdo mu sedaj prihaja nasproti T Ali ni to njegova ljubica, dekletce brezmejno vdano, čisto kot blesteči sneg. Solze kapljajo iz njenih oči. in nad čelom ji rdi trnjeva krona, in izpod trnja, iz ran klijejo in cveto rdeče rože. \ič ne govore njena usta. ni očitanja iz njenih besed, ali njeno oko je tako žalostmi in velika je tožba njenega nemega pogleda.
Ne glej me tako, dete moje ljubezni, ali ne vidiš, kako mi je težko srce, bodi mi usmiljena in nii prima-nesi!«
In slikar začuti na svojih ustnih njen blagi, topli poljub, ki VSO Odpušča, začuti na svojih licih njene solze, ki ga blagoslavljajo za dolgo, težav no pot.
Ogleda se in vidi, da je v svojem domu. Razpeto platno, polno začetih skic, napol dodelanih krajin, in slikar. Prvenec, se zgrudi na kolena.
Haš se dviga izza gor solnce, in njegov žareči obraz je kot bog, ki poljublja zemljo. Na vse strani lije — zarja, in razsipljejo se zlati žarki kot božja milost, in slikar čuti, kako se mu polni srce, kako bogata je njegova duša, in kako novo moč diha vanj novorojeno jutro.
In tedaj je vstal in šel solncu nasproti.
vaško. Justh je nato zagrozil, da izstopi iz stranke, kar bi bil vsekakor silen udarec za Košutovo stranko, ker bi Justh lahko potegnil za seboj še ceh) skupino poslancev, ki jim bo itak zelo težko glasovati za nagodbo in povišanje kvote. Nekateri korup-cionisti v stranki bi želeli, da se na ta način rešijo značajnega Justha, ker bi z izgovorom, da Justh podpira Hrvate, mogel kateri izmed njih priti do mastno dotirane predsedniške službe.
Prve čase se je vendar posrečilo, da se spor nekako preslepi, toda na dolgo časa seveda ne. Predsedniku je prepuščeno, da tolmači zakon kakor on hoče, a podpredsednik;« bodeta delala zopet po svoji volji; seveda le te daj, kadar jima Justh prepusti svoj predsedniški sedež. V onih dveh sejah, ko je Justh predsedoval, ni odtegnil niti enemu hrvaškemu govorniku besede; tudi hrvaška delegacija je zavzela izvrstno taktiko: dokler vlada ta kriza, ublažila je popolnoma obstrukcijo pod Justhovim predsed-ništvom ter se ne zateka k glasovanju po imenih. Toda ko pride Rakovszkv, se takoj spremeni temeljito cela sce-nerija: ta odteguje besedo, komaj je kateri govornik odprl usta. Kadar hoče prečitati paragraf o katerem hoče govoriti, ne pusti mu dalje govoriti, češ, da — čita! Naši delegat je tedaj takoj predlagajo glasovanje po imenih, kar more storiti 20 poslancev.
* * *
Akt) se napram obstrukciji ne morejo uporabiti nasilna sredstva, potem pač ostane kot edino sredstvo ■— sporazumijenje, kompromis.
Dosedaj še ni napravila madžarska vlada nobenega koraka za kak kompromis ter izjavlja službeno, da se hoče pogajati samo potom Rakodczav ja.
To seveda delegacija odločno odklanja, ker Rakodczavjeva oseba mora biti pogoj in najmanjša žrtev za nadaljni sporazum. Ogrska vlada hoče s tem povišati ceno Rakodcza-vjevega padca, ker se ve, da je njegov položaj nemogoč.
On nima danes za sabo niti enega edinega človeka, ki bi bil na dobrem glasu, vsi beže pred njim, kakor pred strašilom.
Na njem visi prokletstvo želez-ničarske pragmatike, ker je v času naj ostudne j šega kršenja temeljnega zakona prevzel bansko čast. a tega prokletstva se ne more rešiti.
Ne samo, da mu stari madžaroni Tomašie, Spevec, Czernkovič in drugi nečejo sestaviti vlade. kamoli stranke, marveč tudi bivši ban Khu-en-Hedervary, zvesti Rakodczav je v prijatelj, je izjavil, da se je Rakodczav postavil na »izgubljeno mesto«, ker je prevzel nase krivdo za pragmatike
Rakodczav se zato oprijemlje zadnjih sredstev in hoče z raznimi materialnimi ugodnostmi pridobiti u r a d n i š t v o.
Ko se je zadnjič vrnil iz Pešte, je v listih obljubljal, da je prinesel sabo »polne žepe« raznih darov dobrim otrokom.
»Veliki kabinet«, madžarski namreč, skuša napram nam uveljaviti tisto taktiko, ki se je je posluževal Fe-jervarv napram Madžarom: da z raznimi materialnimi koncesijami pridobi za svojega Rakodczav ja ljudske mase.
Toda Fejervarv je zares lahko obljubljal socialne reforme, katerih se je bala aristokratska, klerikalna
Cez trnje do sreče.
Povest. (Dalje.)
Anton je bil vsled burnega prizora in ker Pavla ni hotela na noben način povedati, komu je bilo name njeno njeno skrivnostno pismo, ves nezaupen. Vse se mu je zdaj zdelo sumljivo in za vsako najmanjšo stvarjo bi bil v tem razpoloženju domneval kaj skrivnostnega. Mirkov odgovor, da je človek, ki so ga našli na pol zmrznjenega na cesti, tujec, kočevski krošnjar, ga je osupnil.
»Od kod pozna ta tujec Pavlo?« je vprašal in čelo se mu je nagu bančilo. »Kaj tiči za tem znanstvom.«
»Najbrž je to tisti siromak, ki so ga dragonci pri vojaških vajah podrli in ranili in ki je potem dlje časa ležal pri Medenovih,« je rekel Mirko. »Pavla mu je tedaj izkazala mnogo dobrot in to zna biti vzrok, da jo zdaj kliče, saj nikogar drugega ne pozna.«
Pavla še vedno ni mogla govoriti, tako je bila zbegana in prestrašena. Ustrašila se je tudi, da je Mirko uganil, kdo da je tujec, ki jo kliče, in boječ se, da bi jo Anton še kaj izpra-ševal, je hotela kar hitro zapustiti sobo.
»Kam bežiš!« jo je vprašal Anton, ker je naglica, s katero je hotela Pavla oditi, vzbudila v njem nove sume.
in madžarska opozicija, a pri nas ni takšne reforme, zlasti ne volilne pre-osnove, sloneče na splošni volilni pravici, ki bi mogla škodovati popularnosti naše koalicije. V drugem oziru pa so Madžari preveliki stiska-či, da bi iz skupnega podpirali našo trgovino in industrijo, dasi bi to po zakonu in pravici morali storiti, kamoli da bi nam še kaj darovali!
Zato bodo Rakodczavjeve obljube ostale obljube. S čim si hoče sedaj pridobiti naklonjenosti Sestavlja novelo, po kateri misli zvišati mizerne plače učiteljem, a je v tem oziru predložil načrt prejšnje vlade!
Razume se, da si s tem ne bo pridobil niti enega pristaša.
*
V tej težki in epohalni borbi hrvaške delegacije, ki je napela vse svoje sile, da prvi pot odbije dolgoletni mi val Madžarov na naš narodni obstanek, bi moral stati na braniku kakor en mož ves narod.
Prvič je pretreslo vsled te borbe hrvaško vprašanje temelje tostranske državne polovice.
S svojo moralno močjo sili celo značajne posamnike iz nasprotnega tabora, da se dvignejo proti nasilstvu svojih lastnih sonarodujakov.
Dva organa sta, ki jim je glavna naloga v tem, da omalovažujeta na vsak način ta boj, da uprav kličeta Madžare, naj s kakršnokoli silo zdro-be hrvaški odpor! . . .
Ta organa sta Rakodczav jevo glasilo, službene (s celo deželo zdrže-ževane) »N orodne Novine« in Frankovo »H r v a t s k o Prav o«.
Prav enako pišeta ta dva organa: Rakodczav v imenu ideje edinstvene madžarske države, a Frank v imenu velikega »načela«, da je treba nagodbo podreti, a v ta namen pod-kopuje, onemogočuje drugi manjši posel. Ako se Madžarom posreči premagati hrvaško delegacijo, predstavi tel j ico celega naroda, ki brani obstoječi zakon, ali se nam potem posreči akcija za popolno odcepljenje? Na vse zadnje bi mogel kdo tudi tako misliti, toda ako bi tudi tako neumno, a p o š t e u o mislil, ne mogel bi delati tega, kar dela Frank.
Frank v e d o m a podpira Rakodczavja. Njegova stranka namreč ne more priti do vlade, ker bi se v tistem trenotku zlomila, mnogo preje kakor Košut ovc i, zato ima rad Rakodczavja, ki mu more le načelno oponirati, sicer pa v navadnem življenju lepo ustreči za vse posvetno blagostanje .. . Napram koaliciji seveda ni mogel igrati take igre. Zato bi tudi Madžari naj raj še. kakor se poroča iz Budimpešte, da Rakodczav vlada, a samo Frank mu naj »oponira«.
Socialna vprašamo.
Kolektivna delavna pogodba trgovskih uslužbencev v Trstu.
Pretekli teden je grozila v Trstu izbruhniti stavka med trgovskimi uslužbenci, ki so imeli s svojimi prin-cipali razne diference radi delovnih pogojev. Intervencija »Zadruge trgovskih zastopnikov« je to stavko preprečila.
Pogajanja, ki so se vršila 27. m. m. med principali in nastavljene!, so imela ta rezultat, da se je med organizacijama, zastopanima v teh dveh skupinah, sklenila kolektivna delovna pogodba, ki je takoj stopila v veljavo in ki traja začasno tri leta.
Glavne točke, ki so se pogodbenim potom določile, so:
»K starčku, ki me kliče,« je od govorila Pavla, »gotovo je tisti moj znanec, ki je ležal pri Medenovih.«
»Počakaj jaz pojdeni s teboj,« je ukazal Anton. »Samo suknjo vzamem.«
Ne čaka je odgovora je zapustil sobo in šel v prvo nadstropje, da se obleče. Pavla je nekaj trenotkov, kakor okamenela stala na svojem mestu. Tako ji je bilo pri srcu, kakor da bi se podirala hiša nad njo in celo ro-dovino. Kaj je bilo torej zaman vse njeno trpljenje, ali se je zaman žrtvovala I
Minila jo je vsa preudarnost. V glavi ji je vrelo, a misliti ni mogla. Samo ena misel ji je prevladavala: Zdaj pride vse na dan — zdaj je vse izgubljeno.
Mirko in stara gospa sta jo nekaj vpraševala in ji nekaj pravila, a ni jih niti slišala. Naenkrat se je odvrnila od njiju in stekla, kakor brez uma po stopnicah in planila v sobo očetovo.
»Papa,« je rekla, »prosim te, pusti me samo iti, prosim te, ne zaradi sebe, nego zaradi drugih.«
Vtisk te prošnje je bil ves drugačen, kakor je pričakovala Pavla.
»Torej sem vendar prav sluti i, da tiči za tem znanjem neka skrivnost,« je v ljuti razjarjenosti vzkipel Anton. »Ti izprideno dekle, ki delaš sramoto svoji rodovini. Ali te je zdaj strah, da spoznam tvoje skrivnosti I«
»Papa, zdaj me ne smeš več žaliti,« je z vsem svojim ponosom odgovorila Pavla. »Doslej sem se dala tr-
1. Otvoritev prodajalen se prepušča principalom, vendar pa se prodajalne ne smejo otvarjati pred 7. zjutraj; 2. opoldanski odmor znaša dve uri; 3. prodajalne se morajo zapreti vsak dan ob polu 8. zvečer iz-vzemši sobot, ko je dovoljeno imeti prodajalne odpreti do polu 9.; 4. po preteku enega službenega leta ima vsak nastavljenec pravico do lOdnev-nega dopusta na leto; 5. odpovedni rok ne sme biti manjši kakor štiri tedne; 6. do ustanovitve paritetne posredovalnice se imajo principali pri oddaji služb v prvi vrsti posluževati posredovalnice, ki jo sedaj vzdržuje organizacija nastavljencev.
Unija avstrijskih tekstilnih delavcev v letu 1905. in 1906.
Iz ekscerpta, ki ga je priobčila »Soziale Rundschau« iz poročila o delovanju »unije« v III. upravnem letu (1905. in 1906.) posnemamo: Število članov, ki je znašalo leta 1904. 13.640, se je leta 1905. zvišalo na 31.619 in je znašalo koncem 1. 1906. 44.221 oseb, kar pomenja trikratno poinnožitev izza leta 1904.
Izmed članov, ki so jih našteli 31. decembra 1906, je bilo 28.766 moških in 15.455 ženskih. Izmed krajevnih skupin, ki jih je 301, se nahaja samo ena v kronovini, kjer tudi prebivajo Slovenci, namreč na Štajerskem.
Kar se tiče gibanja za izboljšanje plač in stavk v tekstilni industriji v letih 1905. in 1906. je bilo leta 1905. 16 stavk, katerih se je udeležilo 2360 delavcev, med katerimi jih je bilo 1708 organiziranih, in sicer na Nižje Avstrijskem 4 (470 udeležencev), na Češkem 2 (77), na Morav-skem 5 (1311), v Šleziji 4 (472) in v Galiciji 1 (30). 14 stavk se je konča lo z uspehom, 2 pa brez uspeha za tlela vce.
Vsota stavkujočiin delavcem danih podpor je znašala 101.227 K.
Leta 1906. je bilo 113 stavk. 90 agresivnih in 23 obrambnih stavk in 36 akcij brez stavke. Udeležilo se je tega gibanja 44.274 delavcev, med katerimi jih je bilo 16.333 organiziranih.
Izmed 149 akcij se jih je končalo 92 s polnim uspehom, 44 z delnim in 13 brez uspeha za delavce. Uspehi so se nanašali v 101 slučaju na zvišanje plač, v 35 slučajih na skrajšanje delovnega časa in v 136 slučajih na druge zahteve.
»Unija« je plačala leta 1906. 255.407 kron za podporo stavkujočim delavcem.
Stroške »Unije« za posamne podporne panoge (izvzemši št raj kovnih podpor) izkazuje tale pregled: Podpora brezposelnim delavcem 1905. 1. 28.043 K, leta 1906. 34.455 K, podpora za pota leta 1905. 3885 K, 1. 1906. 6629 K, izredna podpora leta 1905. 7484 K, leta 1906. 26.647 K, podpora osirotelim leta 1906. 280 K.
Glasom računskega zaključka so znašali vsi dohodki leta 1906. 472.337 K, (leta 1905.: 199.882 K), vsi stroški 300.502 K, (leta 1905.: 149.692 K), stanje blagajne pa je bilo 31. decembra 1906. 314.675 K (31. decembra 1905.: 142.840 K).
Iz nagodbenega odseka.
Dunaj, 25. novembra. Nagod-beni odsek je dognal v današnji seji člene XX.—XXV. nagodbe. Pri členu 20 (promet z živino) je zahteval posl. vit. Kozlowski, naj se strogo nadzorujejo ruske meje, da se ne vtihotapi od tam okužena živina. Po-
pinčiti, poniževati in sramotiti, prenesti sem hotela tudi najhujšo krivico. Od doma si me podil in jaz sem se molče pokorila tvoji obsodbi. Vse to je bilo zaman. Zdaj, ko sili resnica na dan, ko izveš, kar sem ti hotela prikriti, ko ni več v moji moči, preprečiti razkritja, zdaj se tudi ne dam več žaliti.«
Plemeniti ponos, s katerim je govorila Pavla, je Antona osupnil. Obšla ga je slutnja, da je Pavli morda vendarle krivico delal, a priznati tega ni hotel, dokler se ni prepričal.
»Prihrani si za zdaj take besede,« je odgovoril dosti mirno. »Najprej bom jaz sam govoril s tistim tvojim znancem potem se pomeniva dalje. Za zdaj ostani doma in počakaj, da se vrnem.«
»Prosim, papa, dovoli, mi, da grem s teboj,« je hitela prositi Pavla, »prosim te lepo, dovoli mi to, morda me boš potreboval.«
»Ne bodi smešna,« je Anton zavrnil svojo hčer. »Kar sem odločil, pri tem ostanem.«
Pokimal je v slovo nalahko z glavo in naglo odšel.
»Kaj bo zdaj, kaj bo zdajl« Pavla je izlila v ta vzklik vso brezmejno bolest, ki ji je trgala srce in ves strah, da si konča oče življenje, čim izve, kako sramotno ga je prevarila njegova žena.
Vsa iz sebe je stekla Pavla po stopnicah in iz hiše, razoglava in brez tople vrhne obleke. Zunaj je vladal novembrski mraz in divjala je burja, a Pavla ni tega čutila. Videla je
slanec dr. Ellenbogen je dokazoval, da se z nagodbo ustvari novo sredstvo za podraženje mesa, zato bi morali vsaj agrarci biti z nagodbo zadovoljni. — Člen 20. je bil sprejet brez spremembe, nakar se je začelo razpravljati o § 21. (promet z živili in borzna reforma). Govorila sta med drugimi tudi poslanca dr. Ploj in L a g i n j a. Tudi ta točka je bila sprejeta brez spremembe. Člena 22. (carinska in trgovinska konferenca) in 23. (Bosna in Hercegovina) sta bila sprejeta brez debate. — K členu 24. (razsodišča), je govoril ministrski predsednik baron B e c k , ki je odgovarjal na razna vprašanja tičoča se razsodišča. Tudi ta člen je bil sprejet nespremenjen. — Jutri zvečer bo zopet seja.
Proti podraženju živil
Dunaj, 25. novembra. Napovedana enketa proti podraževanju živil bo dne 3. in 4. decembra v poljedelskem ministrstvu. Vabila so se že razposlala. Posebno so vabili zastopnike večjih občin, pa tudi zastopnike iz krogov konzumentov. Tudi gospodinjam se da prilika, da se morejo izjaviti. Končno se povabijo tudi nekateri zastopniki kmetijske produkcije in trgovine. Enketi se predložijo sledeča vprašanja: 1. Pri katerih lokalnih panogah in pri katerih predmetih se posebno občutno opaža podraženje živil f 2. S katerimi administrativnimi in organizatorični-mi sredstvi bi se dalo doseči pravo razmerje podrobnih cen za živila, in sicer posebno a) pri mesu in mesnih izdelkih, b) pri mlečnih izdelkih in jajcih, c) pri kruhu, d) pri zelenjadi in sadju f — 3. Katera druga sredstva bi bilo nasvetovati proti podraženju živil: a) od strani vlade, b) od strani občinskih uprav, c) od strani korporacij interesentov.'
Znižanjanje poštnih in brzojavnih pristojbin.
Dunaj, 25. novembra. Pri zadnji konferenci v parlamentu je ugovarjala vlada znižanju davka na sladkor s tem, da namerava preklicati nekatere posebno obremenjajoče določbe pri poštnih in telefonskih pristojbinah. Predvsem se znižajo pristojbine za nakaznice. Nadalje se zviša teža za pisma, da se prihranijo višji stroški za manjše postne zavoje, ki jih bo mogoče pošiljati za pristojbino navadnih pisem. V telefonskem prometu se znižajo doklade za oddaljene govore v urbanem prometu. V interurbanem prometu se ne bo pristojbina določevala po dolgosti ži<*. temuč po zračni daljavi.
Kvotne deputacije.
Budimpešta, 25. novembra. Ogrska kvotna deputacija je imela danes sejo ter sprejela predlog predsednika Szella, češ, da se povišanje kvote nikakor ne more opravičevati niti z gospodarskega niti s finančnega stališča. Vsled tega se deputacija ne pridruži takemu utemeljevanju glede zvišanja. Toda iz tehtnih političnih vzrokov in pa da se omogoči sporazumljenje med obema parlamentoma, v prvi vrsti med obema kvotnima deputacijama, se vendar deputacija pridruži predlogu avstrijske kvotne deputacije, da se kvota poviša za dva odstotka.
Hrvaško-madžarski konflikt.
Budimpešta, 25. novembra. Klub hrvaških poslancev se še ni iz-
pred seboj voziček, s katerim se je peljal oče v trg in tekla je za njim, kolikor je mogla. Gnala jo je zavest, da mora očetu vsaj rešiti življenje, če mu že ne more prihranit] bridkostne-ga razkritja o tajnosti njegove žene.
V mali gostilniški sobi pri trškem županu se je bil med tem primeril prizor, ki se je naglo razvede! po trgu in je provzročil največjo razburjenost in radovednost.
Krošnjar je neprestano klical do Pavli in po svoji hčeri. Izpraševal je venomer, kdaj pride Pavla in zakaj mu še ni pripeljala hčere, in jokal je, da bo prej umrl, predno vidi svojo hčer. Mož je bil že tako oslabljen, da sam ni več vedel, kaj govori, in da je v pretrgan i h stavkih povedal vse, kar je imel na srcu, česar pa ni nihče umel, ker ljudje niso poznali njegovih razmer in niso vedeli, v kaki zvezi je njegovo vzdihovanje in govoričenje.
Grof Kot ta je prišel na županstvo, da se po Elvirinem naročilu pre priča, kdo da je tujec. Hotel je biti kar mogoče previden. Ker pa mu dekla, ki jo je izpraševal, ni mogla dati nikakega pojasnila, je tiho stopil v sobo, kjer je ležal bolnik. Hotel ga je najprej samo od daleč pogledati in videti njegovo stanje, češ, če bi se dalo ž njim govoriti, bi ga poskusil pripraviti do tega, naj molči o svoji hčeri. To je bila namreč Elvira naročila grofu Rotti in ta je bil pripravljen izpolniti njeno željo, že zaradi svoje lastne varnosti.
rekel, kako stališče zavzame napram pooblastilncmu zakona, s katerim hoče vlada sprajšanim potom rešiti nagodbo. Hrvaški delegatje bodo določevali svoje postopanje od seje do seje. Podpredsednik neodvisne stranke posl. B a r a b a s je izjavil na nekem shodu v Trenčinu: »Vlada mora zavarovati nagodbo pred hrvaško obstrukcijo.
Danes se je razdeljevala med poslanci knjižica »Zdravilo proti hrvaški besnosti«, kjer nasvetuje anonimni pisec Korvinus, naj se parlamentarni poslovnik spremeni tako, da se Hrvatom sicer pusti pravica, govoriti hrvaško, toda pri debati je dovoljena le madžarščina.
Nemiri na Balkanu.
Carigrad, 25. novembra. V zadnjih šestih tednih so grške in bolgarske čete v okrajih Karaferija, Vodena in Jenidže (vilajet Solun) razvijale posebno živahno akcijo. Divizijski general Ruždi pasa je odšel z večjim spremstvom pregledovat nemirne kraje.
Izjemno sodišče v Solunu je zaradi umora predstojnika v Zelenici obsodilo šest Bolgarov, med njimi enega duhovnika na šest let ječe.
Dogodki na Ruskem.
Varšava, 25. novembra. Za radi vojaškega punta v Vladivostoku je obtoženih 198 vojakov in poveljnika dveh torpedovk. Obravnava se je pričela danes, a je tajna.
Odesa, 25. novembra. Ker so dijaki hoteli motiti predavanja na vseučilišču, je rektor vseučilišče zaprl na nedoločen čis.
Petrograd, 25. novembra. Nad 20 oboroženih mož je napadlo samostan Krvpetsk pri Oskovu. V boju je padlo šest oseb, tri roparje so ujeli, enega pa je raztrgala bomba, ki jo j«* nosil pri sebi.
Portugalska pred revolucijo.
London, 25. novembra. Kralj in ministrski predsednik imata za seboj le majhno skupino takozvanih Frankoistov, vse ostale stranke, posebno nekdanji monarhisti, konzerva tivci in desidentj so sklenili, da gred.> skupno z republikanci. Izmed vojaštva so baje lojalni le bataljoui, ki Straži j o kraljevo palačo, vsa ostal.) armada z mornarnieo vred pa čaka h* na signal, da se spunta proti absolutistični vladi. — Kralj je odredil po sebno sodišče za politične delikte, ki se odvzamejo porotnikom. Zadnje dni je bilo suspendiranih deset časopisov. Vsi rezervisti so sklicani pod orožje.
Madrid, 25. novembra. Vest o prognanstvu portugalskega prestolonaslednika ni resnična, kakor so sploh izmišljene vse vesti o sporu med kraljem in prestolonaslednikom. Res pa je, da je položaj na Portugalskem zelo resen. Nevarnost za monar hijo je republikanska stranka.
Dnevne vesti
V LJubljani. 26. novembra.
— Goriški klerikalci so imeli v nedeljo v Gorici shod, na katerem so pokopali svojo dosedanjo organizacijo, slonečo na političnem društva »Sloga«, ter se po vzoru svojih kranjskih somišljenikov prelevili v »Slovensko ljudsko stranko« za Goriško.
(Dalj* v pHlnrn
Mrzli zrak, ki je pihnil v sobo. ko je grof Rotta odprl vrata, je na znanil krošnjarju, da je nekdo vstopil v sobo. Odprl je oči in vzrl pri vratili grofa Rotto. V tem hipu je že plani! pokonci. Na prvi pogled je bil spoznal, kdo da stoji pri vratih.
»Primite ga, primite ga, brž, brž, drugače uteče,« je začel kričati kros njar in poskušal zlesti s postelje. »Ali ga ne poznate, tega sleparja. To je za peljivee moje hčere, ta je ukradel moj denar, ta je mojo hčer pahnil \ sramoto in mene v nesrečo. Primite ga vendar.«
Dekla in občinski sluga se nista ganila, misleč da se starcu blede in nihče ni branil domnevanemu grofu, da je odšel.
Mislil sem, da leži pri Vas sire mak in hotel sem mu pomagati, a zdaj vidim, da ste dobili pod strehe norca,- je z ošabno prezirlji vest je rekel grof Kot ta in kar mogoče hitro odšel in plaho zavil okrog prvega vogala, kajti videl je, da se bliža na svojem vozičku Anton Kržan.
»Vse je izgubljeno,« je zaškripa! grof, ko je videl, da je Anton vstopil v županovo hišo. »Ah, jaz bedak, da sem se toliko zanašal na Elviro!«
Jezno mrmrajo je grof stopil v prvo krčmo in tamkaj v naglici spi sal kratko pismo, ter je po domačem hlapim poslal Elviri, sam pa je zavihal ovratnik svoje suknje in jo po stranskih potih odkuril iz trga na kolodvor, da bi čim prej prišel na varno pred trškimi orožniki.
(Konec prihodnjič.)
Priloga »Slovenskemu Narodu" §t. 274., dne 26. novembra 1907.
Sprejeli so nov program, ki jo sestavljen tako brezbarvno, tla v njem ni skoro najti sledu klerikalnih načel. Ni še dolgo tega, ko so klerikalci po vseh naših pokrajinah vedno in pov-sodi naglašali z največjo kričavostjo svoje katoličanstvo ter označevali vse, kar je prišlo izpod njihovih rok, s »svetim« katoliškim imenom. In s to svojo prakso so katoliško ime srečno tako profanirali, da se ga je jelo sramovati ljudstvo in končno še kle-rikalui voditelji sami. Katoliško ime je postalo odiozno in klerikalci so se ga skušali zopet odkrižati. Najprej so to storili kranjski klerikalci, ki so slekli katoliški narodni svoj plašč ter se prekrstili v »Slovensko ljudsko stranko«. Čez leto in dan so pricap-ljali za njimi njihovi goriški bratci ter se takisto prelevili — v stranko ljudskih sleparjev. To ime je za to stranko brez dvoma najbolj prikladno: Ali se more imenovati drugače stranka, ki si ne upa s svojimi pravimi načeli in težnjami na dan in jih skrbno skriva pod plaščem, ki ne nosi skoro nobenega klerikalnega znaka f Gospodje pač vedo, da je klerikali-zem postal v našem narodu nekaj tako odioznega in omraženega, da odbija od sebe ljudske mase, čim nastopa odkrito brez vsake maske. Zato so klerikalci čutili potrebo odeti svoje prave težnje v popularno obleko in jih zaviti v navidezno nedolžni plašč »krščanskega demokratizma«, da bi s tem preslepili ljudstvo o svojih klerikalnih stremljenjih. Torej edino s sleparstvom si še upajo pridržati v svojih krempljih ljudske mase! Ali potem pristoja takšni stranki drugo označen j c kakor ime stranka ljudskih sleparjev?!- A še v drugem oziru je značilna ta prele vite v klerikalcev v »Slovensko ljudsko stranko«. S tem priznavajo klerikalci sami, da so kot taki doigrali svojo vlogo v n a r o d u , d a j e n j i h v p 1 i v padelpodničloindajepro-tiklerikalno gibanje med ljudstvom že tako mogočno naraslo, da je klerik a ližem mogoče vzdržati na površju samo, ako sleče svoj volčji kožuh in obleče nedolžno ovčjo obleko. Prisiljeni so v programu zatajiti svoja prava načela, ker jim je edino na ta način še mogoče ribariti v kalnem, a slepe javnost, kakor da bi njihova stranka vedno več tal med narodom imela. A njihova dejanja dokazujejo baš nasprotno! Kdaj pa je bila samokastra-cija še znak moške moči i In vendar ni ničesar drugega kakor samokastra-cija to, ako se stranka odreče svojemu imenu in vrže vsaj navidezno preko krova vsa stara svoja načela, za katera se je preje borila desetletja! Goriški klerikalci so po zgledu svojih kranjskih somišljenikov kastrirali sami sebe, da bi si na umeten način za nekaj časa podaljšali življenje. Ta operacija bo morda res hipoma kaj zalegla, toda trajuo ne bo mogla rešiti veneričnega kler i kal nega telesa pred razpadom, zlasti ako bo imela za zdravnika takšnega šarlatana, kakor je dr. Gregorčič. Da pa je dr. Gregorčič čisto navaden šarlatan v politiki, to je več nego gotovo. Znano je, da je bila vsled pakta med Gregorčičevo stranko in Lahi v deželnem zboru sprejeta volilna reforma, ki je v največjo škodo slovenskomu življu na Goriškem. Proti tej volilni reformi je nastal vihar ogorčenja po deželi. A Gregorčič, ki je preje sam aktivno pomagal variti za Slovence skrajno škodljivo volilno preosnovo, se je tega viharja tako zbal, da je da! po svojih društvih in organizacija h kovati protestne resolucije proti sankciji novega volilnega reda, priznavajoč s tem, da je ta volilni red res poguben za Slovence. Vkljub temu je volilna reforma postala zakon. In sedaj jo značajni dr. Gregorčič zopet hvali, označujoč jo na nedeljskem shodu kot »izboljšanje in pridobitev na političnem polju«! Ali ni to politik, kakor ga je treba iskati' In pod vodstvom takega politika bi se naj goriška klerikalna stranka ne razvijala? Kdo bi si upal o tem dvomiti f!
_ Politično društvo »Edinost« v
Trsta je imelo v nedeljo občen zbor. Dr. Rybaf jo v uro trajajočem govoru poročal o delovanju zastopnikov društva »Edinosti« v mestnem svetu in deželnem zboru tržaškem, kakor tudi o svojem lastnem delovanju v dunajskem parlamentu. Na koncil svojih raznih političnih enuncijacij je obrazložil malo moč jugoslovanske delegacije vsled razpora, ki ga je povzročila slov. klerikalna stranka, vsled česar tudi ni prišlo do imenovanja jugoslovanskega ministra. Glede nagodbe je govornik naglasa] sporazumno postopanje jugoslovanskega kluba s hrvaško delegacijo v Budimpešti. Ker je dosedanji predsednik Ivan Goriup izjavil, da ne sprejme več izvolitve, izvoljen je bil za predsednika dr. H v b a i-, v odbor pa Ante Bogdanov ič, Alojzij G o -r i u p , dr. Gustav G r e g o r i n , Peter Može, dr. Josip M a n d i č , Anton M i k 1 a v e c , dr. S 1 a v i k ,
Dragotiu T r o š t in dr. Josip W i 1 -
t' a n.
— Novi statut za osrednji konje-
rejski svet je pravkar izdalo poljedelsko ministrstvo. Hkratu izgubi veljavnost stari statut, izdan leta 1903. t J lasom novega statuta ima osrednji konje! ejski svet nalogo, poslovati kot posvetovalni organ poljedelskega ministrstva pri vseh vprašanjih, tičo-čih se državnega pospeševanja konjereje. Osrednji svet za konjerejo se po-svetuje v plenarnih sejah o zadevah, ki so mu bile odkazane; o manj važnih tekočih stvareh sklepa poseben stalen odsek. Ta svet se sestavlja iz treh zastopnikov vojaškega oblastva ter iz zastopnikov interesentov zlasti deželnih konjerejskih odsekov, število teh članov pa ni določeno v statutu, marveč ga določi poljedelski minister za vsako poslovno dobo posebej. Poslovna doba je določena na 6 let. Seje sklicuje in jim predseduje poljedelski minister, seje niso javne. Na pismen predlog 10 članov tega od-seka je istotako treba sklicati sejo. Izven Dunaja stanujoči člani sveta dobe povrnjene vožnje stroške in pa dijete.
— Koroški porotniki proti kaplanu Walclierju. Poslanec kaplan \Valcher je nedavno v parlamentu interpoliral zaradi porot niškega materijala na Koroškem ter trdil, da so porotu, popolnoma nesposobni in brez moralne resnobe. Predvčerajšnjim so se zbrali v Celovcu porotniki sedanjega zasedanja k protestnemu sestanku ter poslali k predsedniku deželnega sodišča deputacijo, naj jim priskrbi zadoščenje pri justičnem ministru. Predsednik je obljubil, da odpošlje poročilo takoj ministrstvu.
— Politično gibanje v Pulju.
Pod naslovom »Francozje v Istri 1809—1813« predaval je gospod profesor Žic iz Pazina minule nedelje v poljskem »Narodnem domu« ob obilni udeležbi članov »Narodne delavske organizacije«. Predavatelj je pazno poslušajočemu občinstvu kaj lepo in poljudno obrazložil dohod, bivanje in pregnanstvo Francozov iz [stre. Posebno zanimivo je očrtal istrskega junaka polkovnika Rajčiča barona Lindarskega, kateri je takore-koč Francoze iz Istre pregnal. — Temu junaku so postavili spomenik na pazinskem pokopališču. — Koncem predavanja prešel je gospod predavatelj na sedanji čas, ter omenil, da je bil slovenski rod Istre vse do danes suženj privandrauih tujincev. Kakor je zalezel zviti jež v lisičjo jamo in s svojim zbadanjem pregnal iz nje lisico — gospodarico, tako so bili za-lezli v naše domove grabežljivi Benečani, nas zasužnili, zbadali in izganjali iz naših domov. — Ali prišel je bil dan, ko smo spoznali, da je trnje tega »ježa-tu jinca« umetno in trhlo. — Zato smo j)rijeli Zil bič, ter izgnali neljubega gosta preko mnogih naših jjragov. — In to je bil dan 14. □ ajnika 1907., dan, koji je vesoljni javnosti naznanil, da je Istra slovanska in bodočnost naša. — »Ježi« so pa — bili! — Buren aplavz in živio-klit-i doneli so po dvorani, ko je go-spod profesor končal svojo tako lepo, poučno in zanimivo predavanje. — Popoldne j«1 bil sestanek »narodne delavske organizacije« na Kastanjer-skem vrhu (Monte Castagnier) v
Narodni gostilni«, kjer se je kar trlo občinstva. Govorila sta gospod predsednik Lacko Križ in gospod profesor Šic. kojima je ljudstvo prirejalo pri srčne ovacije. Svirala je »narodna i-trska godba« in pevale so se lepe hrvaške in slovenske narodne pesmice. Ko je bilo razpoložaje ljudstva najživahnejše, vstalo je neko človeče,
- koje j«' malo prej pobiralo po lokalu milodare, češ, da je brez dela, — razpelo svojo rdečo srajco in zaklicalo: »ja sam polesan in socjalista, zato neka se govori i taljanski.« — Zvede-delo se je, da je bilo to človeče poslano od gotove strani, da špijonira in dela zgago. — Seveda se mu je takoj na primeren način zavezalo predolgi in neumestni jezik. Tudi ta sestanek je pokazal, kako potrebna je bila »narodna delavska organizacija«, kjer nas druži medsebojna ljubav in ne prisiljenost, kakor se to godi v nasprotnih nam taborih.
»Signor« Pasi izgnan preko meje. V ponedeljek se je odpeljal iz Pnlja »Si^nor Pasi« — kakor ga spoštljivo imenuje »Giornaletto« — v družbi policijskih agentov, preko Kor:.lina v svojo blaženo domovino, kjer mu bode glede zahtevanja po »Pniversita italjana a Trieste« in ^žaljenja avstrijske države in mornarice, najbrže sreča milejša. — O tem hujskaču je po dobljenih informacijah vedel povedati »Polaer Tngblatt", da je zbežal iz Italije, ker je bil tam zasledovan radi revolucionarnega hujskanja. V Trstu, kjer je imel trgovino južnega sadja, j*1 v Mazzinijan-skem taboru igral zelo važno vlogo in bil eden prvih hujskačev, ker ga v tem nihče oviral ni. — Šele v Pulju ga je vsled nesramnih napadov na vojno mornarico, kojo je označil kakor »rak-rano« za razvoj puljskega mesta, doletela »roka pravice«. —
Odšel je, in osirotela Pula pretaka »bridke solze« po revolucionarnem apostolu. Vedi Bog, se li morda ne vrne že s prvim vlakom zopet v Trst in prevzame tam svoj prejšnji posel?
— Wolf zopet straši po Štajerskem. Zloglasni Wolf se je zopet pojavil na Štajerskem. Preteklo nedeljo je priredil političen shod v Ptuju. V svojem govoru je rabil stare obrabljene fraze o nevarnosti, ki baje grozi nemštvu od slovanstva, o potrebi neizprosnega boja proti vsemu, kar je slovansko itd. Novega mož ni povedal ničesar, vsa njegova izvajanja so bile zgolj fraze, ki jih je svoje čase pogreval v svojem pokojnem glasilu »Ostdeutsehe Rundschau«. Na shodu je govoril tudi »Štajercev« urednik Linhart, ki mu je shod izrekel za njegovo »patriotsko delovanje« svojo posebno zahvalo in priznanje. Ali bodo sedaj spregledali oni slovenski kmetje, ki so pristaši »Štajerca«, kam jih hoče speljati ptiček Linhart, ki jih farba, da je Slovenec in da je politika njegova samo napredna, a si da priznanje in pohvalo izrekati na shodu, kjer ima glavno besedo Vseuemec W o 1 f, ki bi raje danes nego jutri spravil Avstrijo pod prusko pikelhavbof Shod se je končno izrekel proti ustanovitvi slovenskega vseučilišča v Ljubljani in proti reformi štajerskega deželnozbor-s k e g a v o 1 i 1 n e g a r e d a , češ, da bi to škodovalo nemškim težnjam.
— Zdravniška vest. Dokler je okrožni zdravnik dr. R e p i č v Št. Vidu pri Višnji gori nezmožen za delo, bo opravljal zdravniške posle zdravniškega okrožja Višnje gore okrožni zdravnik v Trebnjem dr. Mano D e r e a n i.
— Iz poštne službe. Upokojena sta višji poštni kontrolor g. Jernej M a r j a n o v i č v Ljubljani in poštni asistent g. Silvij D u b i č v Pulju.
— Iz šolske službe. Absolvirana učiteljska kandidatinja gdč. Uršula Potočnik je imenovana za provi-zorično učiteljico v Bohinjski Bistrici.
— Še en vir dohodkov Ciril-Me-todovi družbi. Prejeli smo naslednje
pismo: Ni mi znano, od kdaj je v modi za moške, pozdravljati z odkrivanjem, ali resnica je, da zabavljam vsako zimo glasno ali na tihem, kakor ravno nanese prilika nad to neumestno navado, po moje bolje razvado. Ta razvada mi pripomore vsako leto do več ali manj nadležnega nahoda, kakor se ravno živo srebro v toplomeru krči ali razteza. Ce nečem, da bi me obkladale lepe in ljubeznive znanke z neolikancem, zarobljeneem, kmetom, barbarom in kakor se že vsi ti lepi pridevki imenujejo, pa klobuk doli in globok poklon, in če je še tako hud mraz ali piska burja preko potnega čela in kratkih las — nosim le kratko ostrižene — in marljive golica ve, ki se ji v navadnem življenju pravi tudi pleša. Seveda, posledice ne izostanejo. — Večkrat premišljujem, kako pridemo ravno mi moški do dvomljive časti odkrivanja pred damami, ki imajo že itak zavarovane glave z obilico las. In če one lahko pozdravljajo ali odzdravljajo brez odkrivanja, zakaj bi mi ne smelit Mar bi lep — upajmo — in spoštljiv poklon brez klobuka v roki ne zadostovali Prepričan sem, da bi se naše dame, uvidevni v odkrivanju le neko prazno formalnost, rade odrekle takemu pozdravu, to pa tem bolj, ker bi tudi mi radi žrtvovali vsako leto par krone v prid Ciril-Metodovi družbi. ( le bi se to splošno upeljalo, dobivala bi družba brez reklame vsako leto lepe tisočake, koje bo ravno zdaj tako krvavo potrebovala, a obenem pa obvaroval marsikak starejši gospod kroničnega nahoda. Družba naj si omisli lične in cenene znake z letnico, ki bi se radi kontrole nosili na vidnem kraju. Dobivali bi se pri podružnici. Prepričan sem, da si omisli tudi marši kaka dama tak znak, s tem vidno odobravajoč naše početje. Nisem tako radikalen, da bi hotel popolnoma odplaviti odkrivanje, zadovoljujem se. če se opusti vsaj zimske mesece. Družbinemu odboru pa kličem: Hitro na noge! Pograbi po tisočakih, ki ti i i 11 ponujamo na krožniku!
F. L.
Nedopustno postopanje. V soboto je bil garnizijski večer v »Unionu«. Dasi ima vojaštvo v nedeljo prosto in se v nedeljo po predpisih ne sme siliti k nobenemu delu, vendar je vojaška oblast predvčerajšnjim komandi-r a 1 a četo 27. polka, da je morala ves dopoldne cediti veliko dvorano »Uniona« ter nositi v njo mize in stole za večerno prireditev debelih Trudringerjev. Vprašamo vojaško oblast, kako more opravičiti to svoje postopanje — s katerim je vzela vojakom edini prosti dan, ki ga imajo za od poč i tek?
Narodna čitalnica v Ljubljani ima v sredo, dne 4. decembra zabaven večer. Zanimiv program priobčimo o priliki.
Roditeljski večer bo v soboto, dne 30. t. m. ob š e s t i h na I. mestni ljudski soli v Komenskega ulicah.
Predaval bo mestni zdravnik g. dr.
Demeter vitez BI eiweis-Trste-niški »O boju proti jetiki, osobito z o z i r o m na našo mladino in nar a z mere v š o -1 a h«. K obilni udeležbi vabi starše, vzgojitelje in sploh vse, ki se zanimajo aa vzgojo slovenske mladine, šolsko vodstvo.
V Rakitni je bila 24. t. m. volitev gospodarskega načelnika. Narod-no-napredna stranka je sijajno zmagala in je bil izvoljen za načelnika g. Anton K r ž i č , posestnik in trgovec v Rakitni.
' Umrl je v Št. Jerneju na Dolenjskem 20. t. m. učitelj v pokoju gospod Franc M u h i e. Bil je rojen 1. 1837. na Otaviei pri Ribniei. Pripravnico je dovršil leta 1856. Muliič je neumorno pridno delal v šoli in kot er-ganist v cerkvi, odraščeno mladino je pa poučeval v sadjereji in kmetijstvu. Po pustih nerodovitnih krajih na Vrhu pri Vinici, kjer je bil učitelj, je zasadil mnogo plemenitega sadja ter tako ta kraj spremenil v prijeten sadonosnik. Radi tega je bil odlikovan od kranjske kmetijske družbe s srebrno častno svetinjo. Z Vrha je prišel Muhič 1. 1878. na lastno prošnjo v Št. Jernej, kjer je imel hišo s posestvom. Dasi so mu tu od gotove strani nasprotovali in je imel opravljati skoraj nadčloveško delo, ker je imel poučevati par sto otrok, vendar se je lotil z vnemo trudapolnega posla in ga vztrajno nadaljeval. Tudi kot občinski tajnik je bil delaven in marljiv. Pri tem si je nakopal bolezen, da je celo leto ležal. Pri statusu ni bil uvrščen v I. plač. razred in to ga je bolelo. Leta 1901. je prosil za upokojenje in želja se mu je izpolnila. Za 401etno službovanje je dobil jubilejsko svetinjo. Kako priljubljen je bil Muhič, je pričal velik pogreb, ki se ga je udeležilo mnogo uči-teljstva ter faranov. Muhič je bil miren, značaj en in blagega srca. Povsod je pomagal, kjer je le mogel. Sin mu je izštudiral za jurista, a kmalu nato umrl. Hči je omožena v Ljubljani z železniškim uradnikom.
Divjaško umorstvo v Galežanu pri Pulju, izbruh 20001e t ne »brui> ture«! V nedeljo popoldne sta bila 211etni mladenič Filigoj in žena imenom Mezgec oba iz Pulja, a on doma iz Brda pri Planini, po opravkih v Vodnjanu. — Po nesreči sta zamudila večerni vlak, koji pride v Pulj ob 9. uri in sta šla peš proti mestu. V Galežanu — tem divjaškem gnezdu »avite eolture« ju je ustavila na cesti stoječa drhal, vprašaje ju, sta li morda iz »Monte Grande« (Velikega Vrha). Ona sta odgovorila, da ne, temveč, da sta iz mesta. Nato so ju pustili dalje. Komaj sta bila kakih sto korakov iz Galežana, pridrvila je drhal za njima, oklofutala žensko, koja je pa po sreči zbežala preko nekega plota, a nato z vso divjostjo planila po strmeče gledajočem nedolžnem mladeniču. Bežeča žena je še čula, kako jih je mladenič prosil, naj mu ne storijo nič, ker on vendar ni nikoli nobenemu nič zalega storil, ali drhal je kričala nanj, da se hoče napiti njegove krvi in se maščevati za dogodek v priliki volitev na Velikem hribu. Zdivjana italijanska drhal je nato pobila s kamenjem ubogega mladeniča na tla in mu razbila vso glavo, pobila ves život in mu potrgala štiri prste od rok. Ko je nesrečnež izdihnil, ga je drhal vlekla kakih 10 minut iz Galežana, ga vrgla kraj ceste in butnila nanj 20 kilogramov težak kamen. V ponedeljek zjutraj so mimoidoči ljudje dobili truplo nesrečnega mladeniča ter obvestili žandarmerijo v Galežanu. Pozneje je odšla na lice mesta sodna in zdravniška komisija, koja je konstatirala, da je ubogi mladenič umrl strašne nasilne smrti. Dala ga je prepeljati v mrtvašnico na puljsko pokopališče. Mladenič, — kojega hodi gledat kar procesije našega ljudstva — izgleda naravnost strašno, tako, da ga ni spoznati. Brezvestni italijanski tolovaji so mu razbili vso glavo, pohabili vse ude in potrgali prste od rok. Strašen prizor! Ljudje plakajo ob rakvi nesrečnika, ki je storil tako grozno smrt in ki ni imel nič drugega zla na sebi, nego, da je bil dobra hrvaška, a poštena duša. Radi tega groznega umora, je razburjeno vse pošteno mislece puljsko ljudstvo. Brezstidne duše, koje napajajo in polnijo umazano glasilo »Giornaletto«, so pa napisale, da se je umor izvršil na »Monte Grande«, boteč s tem prikriti njih divjaške brigante v Galežanu. Te brezstidne časnikarske duše, so svoje privržence z vednim nesramnim hujskanjem že tako podivjale, da človek več v mestu samem na ulici ni gotov življenja. V soboto zvečer so napadli na mornaričnera strelišču stoječo stražo in jo skoraj na smrt ranili s kamenjem. A komaj pred tremi tedni je bil na straži ustreljen vojak 87. pešpolka z lovsko puško. — Tako divjaške so razmere v prvem avstrijskem trdnjavskem mestu in vojnem pristanišču. Ljudstvo je že razburjeno in zbegano in se povprašuje, kaj bo s tega? Za Boga, kam plovemof
Morilcem iz Galežana so že na sledu in upamo, da kmalu pridejo v roke pravice, o čemer hočemo še govoriti.
Is gledališko pisarne. Noooj (nepar) se ponovi moderna veseloigra „Velika srenja", spisala L. Lipsohutz in R Lothar, preložil VI. Le ve t i k. Glavne vloge so v rokah dam: Danilove, K r e i s o v e, Ronovske ter gospodov Nučiča, Dragutin o viČa, Danila in Toplaka
Nemška surovost Na hodniku ljubljanske realke je dijak IV. a razreda, neki Stokel, prav brez vsakega povoda napadel dva slovenska fanta, ju pobil na tla in ju krvavo poškodoval. Vse iz golega narodnega sovraštva. Stvar pride pred sodišče.
Prihodnja lovna vinska pokušaja ▼ tukaj soj i deželni vinski kleti bo v četrtek ob 7. uri zvečer. Dospelo je nekaj novih vinskih vzorcev, tako da je sedaj Čez 20 raznih vrst na razpolago.
Lepo zrelo Jagodo je našel predvčerajšnjim tukajšnji vinski trgovec g. Josip Lenče na vrtu svoje vile „Terezioeu na Bledu, dasi-ravno je gorovje kroginkrog pokrito z debelim snegom.
Konec praoca, V Radniku je 281etni krojač Josip Cimerman pil v gostilni vino in žganje. Ko je spil pol litra žganja v dušku, se je zgrud 1 in bil v eni uri mrtev.
Mesarji v Krao|n so znižali ceno govejemu mesu za 16 v. pri kilogramu.
Izginil Je, kakor se govori, znani posestnik in podjetnik Belo na Uncu.
Povišana kazen Celjsko porotno sodišče je obsodilo nedavno Martina Korošca in M a« tijo Bibiča vsakega na štiri leta ječe, ker sta na Ponikvi ubila posestnika Antona Laha. Vsled pritožbe državnega pravdnika je nadsod šče zvišalo Korošcu kazen na sedem let
Hudodelstvo ali poskuion samomor Na cesti med Škofjo vasjo in Vojoikom pri Celju so našli nekega Martina Korena ob-streljenega v prsi. Rana je smrtno -nevarna.
Prošnja. Vse p. n. rodoljube, ki imajo kaj knjig na razpolago, prosimo, da jih blagovolijo poslati v svrho ustanovitve ljudske knjižnice pri Sv. Štefanu. Hvaležno se sprejemajo tudi denarni prispevki; s to prošnjo se zlasti obračamo na naše p. n. denarne zavode. Komur je na srcu blagor in izobrazba ljudstva, naj blagohotno upošteva to prošnjo. Prispevki naj se blagovolijo pošiljati na naslov Pavel Flere, nadučitelj, Sv. Štefan, pošta Šmarje pri Jelšah.
„Slovensko društvo'1 v Mariboru se je prelevilo v pravo duhovniško društvo, kateremu je predsednik duhovnik dr. Mlakar, v odboru pa duhovnik dr. KovaČič, ki iz same sramežljivosti in strahu pred grehom ne pogleda nikogar v obraz, duoovnik dr. Hohnjeo, klerikalni profesor dr. Vratovšek, klerikalni pasar Tratnik, Fr. Lesko var, „Gospo-darjevu odgovorni urednik, župnik MuršiČ itd. Ta preporod političnega društva bo vsekakor slabo vplival na slovensko politiko v mariborskem okraju in na Sp. Štajerskem.
Mariborski „Narodni dom"
smrdi mariborski klerikalni stranki. „Slov. kršč. soo zveza" bo prirejala poljudna predavanja v prostorih katoliškega nemškega delavskega društva v Mariboru Gospodje se boje kontrole pri svojem zapeljavanju in farbanju slovenskega ljudstva, pa tudi zato se izogibajo »Narodnega domau , ker imajo v narodnih ozirih široko vest. Rajše podpirajo Nemca nego domača podjetja!
Važna razsodba upravnega
SOdlŠca. Mariborska mestna občiua se je pritožila na upravno sodišče zaradi obdačenja mestnega parka. Upravno sodišče je razsodilo, da mora biti javni park, ki se ne misli nikoli zazidati, ravno tako prost davka, kakor tako zvani krajevni prostori sredi mesta samega, n. pr. sejmišča, tržišča itd.
Zaprli SO v četrtek v Mariboru solioitator a pri odvetniku dr. Feld-baoherju Ferdinanda Sohrieola. V preiskovalni zapor so odvedli nadalje zemljiškega agenta Rokav o a, zavarovalnega agenta Korena in zakonska Arturja in Antonijo Thalmann. Ta družba je baje izvršila več sle-parstev, zlasti pa se je pečala z zavarovanjem »bolnikov". Sobriebl je bil v Mariboru znan kot desna roka dr. Feldbaoh rja.
Konjiški vlak Jo povozil pri PolJĆanah železniškega dtdavoa Mat. Žnidarja To je menda prva nesreča na tej pohlevni železnici.
Vola jO ukradel posestniku Antonu Golubu v Goroji Rečici na Štajerskem nek okoli 50 let star Človek. Vol je rumenkast, 8 leta star in vreden 280 K. Baje ga je gnal t Ljubljano.
Nagrobni spomenik pobil
dečka« Na starem pokopališču pri cerkvi v Kapli na Koroškem so se šo arji igrali. Eden je vzel svojemu tovarišu klobuk in ga obesil na mra-mornat spomenik. Ker ga deček ni mogel doseči, je zlezel na spomenik, ki pa je po dolgem padel na dedka in ga tako poškodoval, da je malo upanja, da bi ponesredeneo okreval.
Siro i šolski otroci. Kako slabo so vzgojeni otroci v Celovcu, dokazuje, da so v soboto opoldne zmerjali on žmke po vsem mestu, ko so spremljali 20 kazojenoev ia ječe na kolodvor.
K roparskemu napadu pri Beljaku se Lam še poroča: Ko je šel dne 20 t m popoldne ob 3. akor-ddnt Ivan R'ghrtti po neki stezi v bejbškem okolišu, skočijo iz gozda nenadc ma k njemu trije neznani delavci, ga začoejo tepsti in davvi in mu pri tem oropajo vsoto 13 400 K in zlato verižico, vredno 200 K Denar j* obstojal iz 2 baukovoev po 1000 K 60 po 50 K in 8 po 100 K. Nadalje so mu vzeli denarnico, v kateri je imel 3C0 - 500 K, 3 vrečice, v katerih je bilo za 6000 bankovcev po 20 K in eno vrečico, v kateri je imel 1000 K V srebru Po ropu so neznanci zopet izginili v gozd. Eien lopov je velike, močne postave, ima temne brke in nabradek, je zelo antipatič-nega, nekoliko kozavega obraza, ter je bil star 35—40 let Oblečen je bil v sivkasto, umazano, delavsko obleko. Navedenca ie napadeneo videl lan>ko leto v družbi z nekim Miletom Brbi-Čem iz Senja, kateri je govoril tudi nekoliko laški. — Drugi je bil neko Lko mlajši in man si, je imel črne brke, ter je bil oblečen v skoraj še novo, zeleno rumenkasto Črteno bar-žuaasto obleko. Osebni popis tretjega je sličen onemu drugega, le da je bil oblečen v zamazano, delavsko obleko. Kjer bi se pojavil kak tak sumljiv element, nsj se ga takoj naznani pri varnostni oblasti.
Cerkveni ropB V noči 17. t. m. so dosedbj še neznani tatovi vlomili V podružuično cerkev pri Sv. Magdaleni, v šentpavelski fari, ter ukradli 300 K vreden pozlačen mašni kelih.
Ponesrečil se ie tovarnar I P avleti č iz Gabrij na Goriškem. Ko se je peljal domov, je srečal g'uho žensko, kateri se je umaknil, a tako nesrečno, da se mu je konj splašil, ko se je zadel v obcestni kamen. Pavletič je padel z voza in se hudo poškodoval.
Gorelo je v TVVissovi tovarni v Gorici. Šiode je 2000 K.
Prste le zmečkalo 241etnemu Petru Klanjščku v Gorici na državnem kolodvoru, ko so prekladali sod vina Zmečkane prste so mu v bolnišnici odrezali.
Nes-eča na železnici. Blizu postaje Prestranek so zdrkndi s tira Štirje vozovi tovornega vlaka. Dva voza sta popolnoma zdrobljena. Ranjen ni nibče.
V slovenskem gledališču v
Trstu so igrali v nedeljo „Egoizam" ZutVe Kvedrove in „Tuji kruou Tur-genjevov Gostovala je gospa Danilova iz Ljubljane. Giedališče je bilo razprodano. Tudi moralen uspeh je bil popoln.
Nesreča na Južni železnici.
Na tržaškem kolodvtru je prišel pod premikajoče se vozove 781etni Filip Potočnik, pri Slovencih znan pod imenom „Narodni koš" (nosil je v košu kruh ekod sTaok) Lahi so ga pa nazivali „Kruhov Filip". Bil je gluh in ni slišal proti sebi drdrajoćih vozov. Ko ga potfgnii izpod njih, odtrgani je imel obe negi pod koleni, strtih več rebres in veliko rano na tilniku. Umrl je kmalu na to v bolnišnici.
Po e ver jen je. V Trstu so prijeli 221etnega elektrotehnika Fra-g i a c omo, ki je poneveril v Pulju 341 K.
Za opeklinami le umrla v Trstu 7ietna Emilija Poljšak, ki je prišla preblizu štedilnika in se ji je obleka vžgala.
Zaradi nesrečne ljubezni je v Trstu pila neka 15ietna deklica kar-bolovo kislino, a so jo še pravočasno rešili.
Kap Je zadela v Trstu 671etnega penzip>niata Ivana Rudeža.
Glas iz Občinstva. Trnovski nasip, Opekarska cesta ter Velike in Male Čolnarske ulice so zdaj v zelo blatnem stanju. Naj bi mestni magistrat ukrenil potrebno, da prebivalci ob teh cestah in vsi, ki hodijo po njih, ne bodo več tako gazili v tem zoprnem blatu.
Velike letošnje vojaške vaje na Koroškem vzbujajo v pano-rami-kosmorami na Dvorskem trgu pod „Narodno kavarno največjo zanimanje ne le v vojaških krogih ampak tudi med civilisti. Umetniško dovršene slike nam kažejo različne faze vojaškega življenja na vajah vidimo pa tudi visoke vojaške dostojanstvenike Sirija je prav izbrana. Prihodnji teden Romunija.
M dnarodaa panorama pod
TrončO ilUii ta teden razstavljene najzanimivejše pokrajine Karpatov
s mnogobrojnimi jezeri in vodopadi. Vidi se tudi gališka prestolnioa L v o v in znamenite toplice Z a k o-kopani. — Prihodnji teden potujemo po Bosni in Heroegovini.
Ropar in deserter iretovan. Kakor je bilo te dni poročano, je prostak 97 pešpolka v Trstu Lovro Ogrizek izvršil roparski napad nad neko damo in pobegnil. Neto je na Rakeku zopet nameraval izvršiti umor, pozneje pa je v domači občiui Hraše pri Postojni izvršil več tatvin Prijelo ga je včeraj orožoištvo v Postojni in se je našel pri njem nabasan samokres, različni angleški ključi in vitrihi. Izročili ga bodo garnizijskemu sodišču v Trst.
Tatvina* Smoči je neki uzmovič "kradel pred prodajalnioo g. Jožefa Ž trnka na Starem trgu št, 3 dvoje hlače, vredne 6 K 70 v. Ko je to opazil kontorist g Rudolt Maral, je skočil k njemu in mu vzel ia rok ene hlače, s drugimi pa je tat zbežal na Franoovo nabrež e in jih skril v rešilni Čoln, potem pa odnesel pete
čigavi so porani? V soboto so zašli na realčno dvorišče 4 purani, katerih lastnik se še do danes ni z g asi l niti pri policiji, niti v realki.
Našel je trgovski pomočnik g. Josip Parne de nar u i oo s večjo vsoto denarja. — Ana Fojanova je naila zlat prstan.
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 10 do 16 novembra 1907. Število novorojencev 14 (= 19 35 %o)» umrlih 22 (= 29 48 °/oo)> me<* njimi je umrl za vrat'co 1, za jetiko 4, vsled mrtvo-uda 2, vsled nezgode 2, za različnimi boleznimi 13 Med njimi je bilo tujcev 12 (- 54 64%), iz zavodov 14 (=63 63%). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za dušljivim kašljem 2, za ušenom 1, za muinp-som 2 osebi.
Mlad lovski pes bele barve se je zatekel. Lastnik ga dobi v Cigale-tovih ulicah štev. 4 v drugem nadstropju.
Ljubljanski sekstet na lok
igra danes zvečer v kavarni „Avstrija". Začetek ob 9. Vstop prost.
* Drobno novice. — Cesar je odlikoval svoja zdravnika d:. Kerzla in dr. Neusserja z velikim križem Franc Jožtfovega reda.
— Davek na sladkor se zniža za 6 K.
— Konferenoa vseučili-ških rektorjev bo jutri v ministrstvu. Pri tej priliki se izreče protest proti napadom zadnjega katoliškega shoda.
— Štirje novi kardinali bodo imenovani v javnem konzisto-riju dne 19. decembra. Slovana ni med kandidati.
— Koneo opernega pevca Bertrama. V Bavreuthu se je obesil nekdaj slavni operni pevec B^rfram, ki je imel svoječasno po 40.000 mark letne plače, zadnje čase pa je živel od javne milosti. Pri potopu parnika „Berlin" sta mu utonili žena in hči ter je zgubil celo premoženje. Vsled žalosti je zgubil glas.
— Veliko rusko zalogo orožja in strel iva so našli v Berolinu v hiši sooijalističnega občinskega svetnika Kersena. V zalogi je bilo 3000 revolverjev in mnogo spisov za ruske teroriste.
— OrožniŠki stražmešter umoril dva Človeka. Blizu Tarnova v Galiciji je orožuiški straž mešter Taller umoril kmeta M kov-skega in njegovo pastorko, ki je odklanjala njegovo ljubezen.
— Za srbskega poslanika v Atenah je imenovan upokojeni sekcijski načelnik Boškovič.
Književnost.
— Slovanska knjižnica, ki jo
izdaja A GabrŠček prinaša v snopičih 157 —172 slovenski prevod znamenitega romana grofa Leva Nikol. Tolstega „A n a K a r e n i n a". Ta krasni roman velja za naj poetičnejŠi umotvor velikega pisatelja Tolstega. Knjiga obsega 1174 strani in stane za naročnike „Slov. knjižoioe" 4 K 80 v, za druge kupce pa 6 K 40 v
— Češko delo o slovonskib planinah, oefiki odbor slovenskega planinskega društva si je pridobil za naše planinstvo že nevenljivih zaslug Sedaj je zopet storil prezalužno delo. Izdal je knjigo o slovenskih alpah, kakršne Slovenoi sami nimamo in je najbrž še dolgo ne bomo dobili, knjigo, ki bi jo moral imeti vsak slovenski planinec, zlasti pa vsaka hiša v naših alpah, kamor zahajajo tujci. nZe slovanskyoh horu vydal oe-sky odbor slovinskeho alpskeho druŽ-stva peči dra. V. Dvorskčho, dra. B. Franty in dra. VI. Rftžičkr. To je naslov tej prelepi in važni knjigi, ki privabi gotjvo zopet mnogo čeških rojakov v naše kraje. Knjiga obsega sedem razprav, šest umetniških prilog v barvotisku in 28 po izbornih fotografijah izvedenih slik. Uvod je spisal dr. B hunlav Franta, o Hudi Polioi pile J. Cermik, o gor-
skem sportu in zdravju prof. dr. Oho-dounsk^, o Mangartski skupini dr. O. Laxa, o češki koči v Savinskih planinah dr. St. Prahensky, dr. Dvorak pa o Črni gori in dr. Ružička o gori Kanin. Vse te razprave so velezani-mive. Umetne priloge so pravi umotvori. Marija Ohodounska je naslikala Triglav s dovške strani, KoČno, Maogaitsko skupino s Prisoj nikom in partijo pred BelopeŠkim jezerom, razgled z Ovčje vasi dr. V R&žička, Češko kočo pa O. Bubeniček. Tu li reprodukcije po fotografijah so vse skoz krasne in prav tako podoba na ovitku.
— Tri poves'1 grofa Leva Taistega V Tr„fcu 1907 Založila ti-skarna n£iinostiu. Knjižica oba ga neslednje tri znamenite povesti Tolstega: „Jetnik v Kavkasu", .Starca" in „Koliko zemlje potrebuje Človek?" Gena 80 v p pošti 10 v. več.
— Pučka sveučilišna preda* van|a (Njihova uredba i svrha). Napisao dr. Albert Bazala. Število lepih knjig, ki jih je izdala knjigarna Ciril Metodovih zidarjev v Zagrebu, se je pomnožilo za zgoraj navedeno razpravo, ki zadevno vpra sanje vsestransko in sistematično pojasnjuje. Dr. Bazala je podal pravi program za prosvetno delo v svrho povzdige kulturnega nivoa in zato utegne brošurioa tudi marsikakega Slovenca zanimati. Gma 60 v., s pošto 70 v.
Vse tu naznanjene knjige In listi se dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem trgu št. 3.
Izpred soma.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča
Za zimo se le kotel preskrbeti. Dae 18 septembra t. 1. okoli 9. zvečer je pogorela koča Marije Bergant v Dvorju. Ker je bil tisto-krat mesečni večer, je še ona krompir na njivi pobirala in odtod zapazila, kako da se nekaj pri strehi sveti. Hitro je pritekla na lice mesta in videla, da je že vse seno v ognju. Tekla je v sobo, urno zbudila svoja dva otroka in poklicala gostjo Heleno Net, ki so bili vsi v trdnem spanju, in bi bili gotovo vsi trije ponesrečili, da jih ni Marija Bergant pravočasno rešila. Ogenj je provzročil 35 let stari dninar Janez Urh iz Dvorja. Ta se je namreč tretji dan po tem dogodku sam pri okr. sodišču v Kranju zglasil kot provzroČitelj požara. Naj poprej je trdil, da so se mu vžigalice v hlačnem žepu vnele, potem pa je svoj zagovor v toliko popravil, da je na lašč zažgal, in sicer na ta način, da je gorečo cigareto v seno vrgel. Urh je požar zanetil nekoliko iz maščevanja, ker mu je Helena Net očitala, da je vzel neki koš; pravi vzrok je pa najbrž ta. da si je preskrbel za dalj časa brezskrbno življenje v zaporu. Saj se je Urh proti priči Francetu Seršenu izrazil, da mora nekaj narediti, da bo prišel v „arestu. Priči Francetu Sluga pa je Urh tožil, da nima obleke ne denarja in stanovanja, ter ne ve. kam bo šel pozimi. Tei priči je obdolženeo na kritičen večer še rekel, da bode Še tisto noč nekaj naredil. Mariji Bergant je zgorela tudi škrinja, v kateri je bilo okoli 50 K in moževa obleka ter tesarsko orodje. Provzročena škoda se je cenila nekaj nad 1000 K.
Na krivdorek porotnikov je bil Urh hudodelstva zežiga krivim spo-zuan in obsojen na 10 let težke ječe. Obdo ženeo je izrazil, da je s kaznij'« zadovoljen.
Ubijalec svojega sina. Dne 16. septembra t. 1. ie ukazal Blaž Savs, posestnik na Bašlju, svojemu 15 let staremu sinu Antonu, naj vozi gnoj čez sosedov travnik. Dasi je sosed Peter Lom bar fantu vožnjo prepovedal, je Šavs vseeno zapovedal sinu, naj vozi naprej po prepoveda nem travniku. Da bi se sin ognil prepiru s sosedom, šel je z materjo na skedenj mlatit To je pa očeta razljutilo, da je fanta s cepcem tako po glavi udaril, da je še isti dan umrl; prebil mu je lobanjo. Savs priznava, da je udaril sina s cepcem, opravičuje se pa s tem, da ga je nameraval po hrbtu udariti, a sin se je v tem hipu sklonil in je tako udarec priletel na glavo. Obdolženeo se tudi zagovarja, da je fant takoj po za-dobljenem udarcu legel na klop, s katere je na tla padel in se pri tem na glavi poškodoval. Zaslišana zdravnika zvedenoa pa odločno potrdita, da bo vse pri ubitem sinu najdene poškodbe bde prizadete s topim orodjem in da je bila rana na desnem senou smrtnonoana.
Ker se porotniki niso mogU prepričati o krivdi obtoženca, ampak so smatrali njegovo dejanje kot nesrečo, je bil Sava oproščen.
Telefonsku m Brzojavnu florofllt
Dunaj 25. novembra. Današnja seja poslanske zbornice je bila precej
viharna, vendar ne tako, kakor se je
pričakovalo. Ko so vstopili ministri v zbornico, je nastal silen hrup. Abrachamovioz je korakal ob strani barona Beoka. Ko so se ministri, vsi v frakih vsedli na ministrsko klop, so Vsenemci jeli kakor besni kričati. Posebno sta se odlikovala Iro in Mali k, ki sta venomer psovala Abraham vi o za. „Armenski kozji skrunileo, polip iz leta 1897", take in enake ljubeznivosti so frčale novemu ministru na ušesa Poslaneo Breiter je kazal poslancem Abrahamov czovo karikaturo. Predsednik dr. Weisskirohnerje jezno udaril ob pult ter za klical Breiterju, naj opusti tako izzivanje, češ, kar ni grofu Sternbergu dovoljeno, ne sme biti dovoljeno niti Breiterju, niti seci alnim demokratom. Ko seje hrup ne koliko polegel, je baron Beck predstavil Abrahamo vioza zbornioi kot novega ministra. Zaova je nastal velik hrup in vrišč. Ko se je baron Beck vsedel na ministrski klopi poleg Abrahamovicza, je zaklical M ali k: „Kje je kakšen f tograf, da bi ovekovečil to prekrasno dvojico*. Socijalni demokratje niso bili v zbornici pri teh dogodkih. Šele, ko je p o si. RomanČuk podal protestno iz avo proti imenovanju Abrahamo-wioza za ministra, so socijalni demokratje stopili v zbornico. Slične izjave so podali: Davidiak v imenu starorusin8kega kluba, dr. Strau-oher za židovski klub, dr. Diamant pa za sooijalne demokrate. Te izjave so spremljali neprestani Žaljivi medklici, naperjeni proti novemu ministru Krščanski soc. so vložili predlog, naj se dovoli posebna podpora Ba-deckega veteranom. Na to se je nadaljevala debata o Rennerjevem predlogu glede podraženja živil. Razprava se bo danes končala. Glasovalo se bo o predlogu v prihod o ji seji, ki pa še ni določena. Glasovanje bo po imenih. Skoro gotovo je, da bo nujnost odklonjena.
Dunaj 26. novembra. Cesar je danes sprejel v posebni avdijenci na-učnega ministra dr. Mar o he t a.
Dunaj 26. novembra. Poslanca Ivan Hribar in dr. R y b a f sta bila danes pri naučnem ministru dr. Mar-c Letu, da bi naučna uprava nakupila nekaj umotvorov, izloženih na I. slovenski umetniški razstavi v Trstu. Minister je obljubil, da bo vlada nakupila več slik, ki jih je dala že izbrati.
Dunaj 26. novembra. Poslaneo Hribar je bil danes z deputacijo iz Senožeč pri železniškem ministru dr. pl. D e r s c h a 11 i radi neke železniške zgradbe.
Budimpešta, 26. novembra. Zbornica je imela danes zopet viharno sejo. Na dnevnem redu je bilo poročilo imunitetnega odseka o aferi Vajda. Ker je posl. Nagy imenoval Vajdo 8trahopetnika, ga je predsednik Justh poklioal kredu, kar je izzvalo silno nevoljo pri radikalcih. Keczkemetv je kričal kakor divji. Ko je doktor Lorkovič hotel govoriti hrvaški, so neodvisojaki skočili k njemu in mu branili govoriti. Justh je na to izjavil, da imajo Hrvati po zakonu iz L 1868. pravico v parlamentu govorili hrvaški. Ta izjava je provzroč la nov vihar. Dr. Wekerle je moral intervenirati, J ust h pa je suspendiral sejo. Končno je prišlo med dr. Medakovićem in Wekerlejem do kompromisa.
Budimpešta 26. novembra. Hrvaški minister Josipovioh je izjavil, da bo izvajal konsekvenoe in odstopil, ako se bo Hrvatom še nadalje branilo v parlamentu govoriti hrvaški.
Belgrad, 26. novembra. Na zahtevo črnogorske vlade je policija aretovala vodjo črnogorske omladine Božo Božo vica, ki je baje dal bombe Rajkoviču, naj jih spravi na Cetinje. Vsi črnogorski emigranti so pod policijskim nadzorstvom.
lic m I i n, 26. novembra. Danes se je pričelo zasedanje pruskega deželnega zbor a. Vlada je predložila predlogo, v kateri zahteva 280 milijonov mark za germanizacijo poljskih pokrajin.
mbrmrm m tekoč*
belo in nežno.
Heteorolositno porotno.
IHia nsd norica ics. Srednji «*enJ tlak «6-0 mm
& fl Caa Btanje baro- i*
1 5 opazovanja metra ▼ mm o. W> li Vetrni Neb«
25 9. v. 787 8 -0*9 ■1. svshod pol. oblac.
16. 7. aj. 78*-9 -18 ■1. STihod megla
pee# 734 9 18 lb1. srnah. i oblaono
Srednja včerajšnja temperatura: O'i* aer •alt 16. — Padavina v mm 0-0
Borzna poročila
Ljubljanska
„Kreditna banka v LJubljani11
Uradni kur al dun. borza 26. novembra 1907.
Blato
srebrna renta avatr. kronska
p alata 9 . . ogrska kronska rent«
L posojilo del Kranjske £•£ posojilo manta Spljet . • Zadar bos.-herc. Železniške
Sposojilo 1902 . . inlkn dni. zanka t • • a a V X met. pisma gnl. det Mpotečne bankt . . nnat. kom. k. 0» 1
fe% pr.....
*t % aast pisma knnerai hranilnice . . . *0. tast pisma ogr.
de i hranilnice . .
* P* Hr wv- ban Hft »bi ogr lokam* ie-
letnic d dr. §au*t. ebl. Čeftke ind. banke *C prior !•* talna. Trst
Porti
i*4 prior, dolenja** Int. K nrior. Jut tel kup. «/*Y vE*J« avalr. poe. na Iti p. o
Wesm od 1. 186©* u . ad 1. 1W4 . a Maake . . . J som krod-i
* ogrske "kip- banke
. srbske i fre. KMr-
, turške.....
f*s«ke traja* . . . Voditne , ■ ■
me>«ioike m • •
krakovske , • t
^obljanskc , . • \ vstr. rdsč. krita B , .
^ZT. m mm •
3udolfovt m • •
ialcburike „ . • >mm|okt kom. 9 • •
Dalaaaa.
sine železnice . • • . državne železnico . . . tvotr.-ogrske bančno dela. \vstr. kreditno banke . frrsne . » * Srmostenske » »temogokop v Mostu (Irki) Upinske montan ....
»mike iel. ind. dr. . . 0Jm-Muranyi .... Trboveljske prem. aVvftbc ivstr. orožne tevr dfKše** Sodbe iiidksre*
veasssi
& bj. cekia . • • • • 9 Iranki
jj9 marko •••••»< n^oroisme •••*••• Marbe UtM I
Žitne cene v Bud mpešti.
Dne i6 novembre 1907. Termin
Plenica za april . . . . za f 0 kg K 1818 Pšenica sa oktober . . . za 50 kg K 11 36 Rs za apr 1 . . . . zs 60 kg K 12 30 Korasa sa maj 1908 . . zs bo kg K 7\'9 Oves sa april . . . . ss 60 kg K 8* 0
Omara
za edilno shrambo je ceno na prodal na Bleiweisovi cesti st. 23 I. nadstropje. 3. o i i
»•o». I
96 80 97-60
96 6 118 7J
OS -109 40 97-7'
10 40 9U-90
97 «6 94 76 94 86
99
11 2 97
96 76 6850
9<* 60 99 60
98*7*
■4 BJft
?90B0
88 6o
147
i6l — 8-i^ <64 —
?67 — 24* — V8
82 <n 18 35 4316 9 — 94 -
e*
4 fiO '4 7 66 -S27 464 -
14176
666 -I7?7
24 60 739
89 — 710 -f 8i 7S
2-6< -6' 8 6J -41 -441 -42 -
1MH5 19 2 136 H 13 117 78 96 Bo S 2 4-84
M -
97 8 » 96*5
1189) *8 20
109 6 i 89 .6
1 iu-6 J
1 0-86
98 45 9 -2%
fc6'36
9980 i 221
98 -
97 75
99 tO
99-60 1 *) —
99-75 892 60
99 60
149 65
6ii -142 fO 270-270 -«47 80 104 — 183 30 20 3 441(0 95 — 100 — 66-46 60 26 75 70 — «31--476 —
141-75 667 — 178*-6256 ! 740 — »40 — 716 -f8175 JH78 -6 96) .49 -447 — 144 —
11-41 19-S4 2858 24-18 1 7-92 96 9"->
2- S
6-
Zahvala.
3957
O prerani izgubi naSe nepozabne iskreno ljubljene soproge, matere itd. gospe
Ive Tertrtj
došlo mi je toliko dokazov prisrčnega sočutja, da se čutim dolžnega vsem se javno zahvaliti.
Posebno se zahvaljujem darovalcem krasnih vencev, združenim pevcem za petje srce pretresu joči h žalost nk, vsem gg občinskim odborniki m, ki so pokojnico spremili k zadnjemu počitku, sorodnikom, prijateljem, znancem in sploh vsem, ki so na katerikoli način pokazali svojo pomoč in sožalje
Vsem skupaj in vsakemu posebej izrekam najsrčnejšo zahvalo.
Vrhpolje, 22 novembra 1907. Žalujoči soprog.
Zahvala.
395H
O prerani izgubi našega nepozabnega, iskreno ljubljenega soproga, očeta in tasta, gospoda
Franca Muhlča
učitelja v pokoju
nam je došlo toliko dokazov sočutja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti. Izrekamo torej tem potom vsem sorodniko n, prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo. Zahvaljujemo se v prvi vrsti gg učiteljem in gdčnam učiteljicam iz Št Jerneja in okolice, gg. pevcem za ganljivo petje, prostovoljni požarni brambi ter Častiti duhovščini.
Zahvaljujemo se darovalcem krasnih vencev, predvsem si učitelstvu iz St Jerneja ter si kraj. šolskemu svetu. Slednjič vsem, ki so od blizu in daleč prišli v tolikem številu iz-kazat pokojniku zadnjo čast
št Jernej-Ljubljana, 25. nov. 1907. Žalujoči ostali.
Roncesno
Juino Tirolsko na Valanganski teles., l , ure od Trldenta,
535 m nad morjem.
nojmočnešl orzenovoželezni vrelec,
porabljiv z najboljšim uspehom in vse leto trajajoč, tudi za domače zdravljenje. V vseh deželah ga priporočajo mnogi zdravniški strokovnjaki za krvne, ženske, živčne in kotne bolezni itd. Naprodaj po lekarnah.
,Grand h "tel des Bains m .Parktio'el' kopališka etabllssemento prve vrste
z 250 sobami in saloni, vso najmodernejšo opremo. Prekrasen, zaveten kraj, milo podnebje, veliki parki. Sezija od 15. aprila do L novembra. Prospekte in pojasnila daje kopališko ravnateljstvo. 277!^ a
Blagajne,^
proti požara in vlomu, „F o xu pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceueje nego kjerkoli. — Bečko skladište blagajnaf delDicarsko društvo, Zagreb, Ilica 22. 3424—2*
ti m itf
1
Podružnica u SpUetu. „LjUDljODSKfl RTCdltnO DflDllO V Ljllolidlli" Podružnica o Celoocu
e ulico »t. 2
18—136
Stvltmvje
priporoča 3c žreToajaj-u.
cele a E 20 polovice a n U
Obrestuje vloge na knjižice ia na teko6i račun od doe vloge do dne vzdiga po -I1!*"!,,, ^ri—gQ xxsl tele di rad-mia proti trid.esetd.n.evial odpovedi po &°|0«
Promese na državne srečke is leta 1864
amwnml dobit«
V najem se da
tuko] uli za feUruarsKI termin:
udobno stanovanje
v visokem pritličja, obstoječe iz štirih
sob, kuhinie, kopalne sobe in z vsemi drugimi pritiklinami, ter
stanovanje t soaterrainn,
obal oje če iz dveh so b, kuhinje in z drugimi pritiklinami ¥ novoigra jeni vili na Erjavčevi cesti it. 24.
Pojasnila daje pisarna notarja Hu-■ do vernika v Ljubljani. b 934-3
Jtaznanilo in priporočilo.
Slavnemn občiustva vljudno casnaa am da se in po rajui gospe ^razičišici P^čni a. prevzel
tvornico sodnoice in zalogo opeke
(zarezanega strešnika) iz raznih velikih tovarn.
o o Postrežba točna. 000000 Cene n.zke. o o
3937—1
V'juduo se priporočam
Josip 3(uraU
trgovec z mešanim blagom in deželnimi pridelki v Domžalah.
• Splite
5!
Največja zaloga ur,
verižic, prstanov in uhanov z
briljanli itd.
Kdor hoće imeti trpežno in dobro idočo uro, naj kupi samo znamko „UNION". 30912
Jr. Čuden,
urar in trgovec v Ljubljani,
Fiešeir-ove ULlice.
Genovnik zastonj in poštnine prost.
C. in kr. dvorni založnik
Papežev dvorni založnik
p.
Dunajska cesta (lekarna pri angelu)
opetovano odlikovan, priporoča nastopne preizkušene izdelke:
Salmijakove pastile — preizkušene
razkrajajo sliz. 1 škatljica stane 20 vin, 11 škatljic 2 kroni, i AntlrrheumOn" najboljše, bolečino gaseče sredstvo proti trganja 1!_._ in podobnim revmatičnim bolečinam. Ena stekle-
nica stane 1 krono
Tinktura za želodec
olajšujejo hrl-.pavost in kašelj,
tek vzbujajoče, prebavno, in pospešujoče sredstvo, i stekk
j<> želodec krepilno, odprtje telesa
vinarjev.
Naročila se točno izvrše proti
pOVZetJU. 1943-26
Železnato vino
vs> hnie zm slabokrvne In nervozne osebe, blede in sla-notne Otroke lahko prebavljiv železnat izdelek. Ena pollitrska Bteklei ica 2 kroni Poštni zavoj s 3 steklenicami K 6 60 franko zabo) in poštn na.
POKORNEGA
PELINKOVEC
Najboljši želodčni liker sveta.
Od zdravniških avtoritet priporočen kot ugoden, tečen in želodec jačajoč
cisti Uljni destilat
Eksponira se na vse kraje sveta
Odlikovan a 60 zlatimi, srebrnimi In častnimi kolajnami
Dobiva se povsod.
Zastopnik za Kranjsko:
FRAN REMIC, Ljubljana.
H Opomba!!
Izvrsten glas našega eli-zira ^Pelinkovca" dai je povoda, da naša konkurenca prodaja pod istim ali sličnim 'mennm sla^fte — ČOStO
zdravju škodljive — pi
|ače. Kadi trga pazite na
našo z zakonom zavarovano Vinjeto in zahtevajte izrecno 3b29—19
Pelinkovac Pokornu.
Vse ostalo nsj se kot ponaredka zavrne.
Edini proizvajalec:
Kralj.DOvl.il on.tvornica likera
preje FRANJO POKORNY, Zagreb.
Ustanovljeno 1862.
i
88 1ŠĆ8 za
izdelovanje idr Jan. i b čipk za inozemsko firmo Ponudbe pod 91£41" na naslov
I\>>roD<* Št Sons Aon. Eap ,14-19 Qu« eu 1 iMoria St . London fc* . 3y69
vešč železninar in špec»rist ob novem letu pri tvrdki Fran Picek, trgovina
z mešanim blagom v Ribnici« Kranjsko.
Uglaševalec m
klavirjev!
Točno izvršujem ugla&evanja in popravljan a klavirjev. M.,,a jako dohra dela in na.iuiije cene nimajj konkurence. Preglasujem brezplačno.
Priporočam ae 3958—1
G. F, Jurasek
— I. kranjski oglaševalec klavirjev —
v LJubljani, Sv. Florjana ulice št. ZB/I.
.i
pozor! Pozor!
Restavracija pri „LEVU
Usojam si slav. občinstvu vljndoo naznanjati, da sem otvorila popolnoma novo
v
Na razpolago vsak dan! Tudi je še nehaj večerov oddati družbam.
Vljndno se priporoča
Beti Kos
S961 1
restavraterka.
Istrsko
I3^vino-s
črno, prav pristno, hektoliter 26 K, in žganje aVmačepa pr deika po 96 K hektoliter, v n.- *e pobija v posodab cenjenih odjemalcev, iganje v lastnik posodah, vse postavljeno na postijo Trst
Uzorci se pošlijojo na zahtevo.
Anton Paoluzzl
Novigrad (Cittanvova) v Istri
t AuL skladišču oblet
Izubijana, Mestni trg 9, LJubljana
zaradi ogromno velike zaloge damske, moške, dekliške, deške konfekcije. Vsi predmeti se prodajo
3963- 2
0. Bernutouić.
Ce*. kr. avstrijske tfjf državne ieieznloe.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. Odhod Is M ubijan* fui. ioLi
■ o6 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
• 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 05 predpoidne. Osebni vlak v smeri. Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. 'i*»ai
1 40 predpoidne. Osebni vlak v smeri Jesenice, Trbiž, Beljak juž žel., Gorico drž. žel., Trs drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
■00 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
i.4-5 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
'•IO zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
f 36 zveoer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
0*40 ponoOl. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odhod Is Llnbl|ane dri. kolodvor:
r 2b zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2*OS popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7*10 z veder. Osebni vlak v Kamnik e 00 ponoći. Osebni vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah in praznikih v oktobru.)
oktobra 1907. leta.
Dohod v Ljub lian o \tdL iaL:
•■as zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Jesenic, Gcrice, Trsta.
8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolf o vega, Grosuplja.
ItMO predpoidne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel, čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic.
2*32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
4*36 popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Gorice drž. žel., Trsu drž. žel Jesenic.
e-50 zvečer. Oseb. vlak iz Pragf, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic.
8.37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
8-40 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. Žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
it 00 ponool. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
Dohod v Ljubljano dri. kolodvor:
©•46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika.
IO-59 predpoidne. Osebni vlak iz Kamnikt.
6-' zvečer. Osebni vlak iz Kamnika. „d ponoči. Osebni vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu.
nerodna knjigarna
v £jubijani, Jurčičev trg štev. 3
priporoča naslednja dela:
i
: s
Id. Cankar: Aleš Iz Razora.
Ta povest iz narodnega življenja je vele-zanimiva ia spada med najbot ša dela tega pisatelja. Broš K I 5 vez. K 200 po pošti 2u v več.
Ivan Lah: Vaška kronika, j
Tega prvega in naiodličnejšega slovenskega literarnega časopisa je dobiti že naslednje letnike: UU1, i9J*, i9 3, I9J4, 1 ftJ5, 1906 in 1907. Vsak letnik velja broširan K 9 40
Ta knjiga obsega več izvrstnih zgodovin- X
skih povesti iz slovenske preteklosti in v o
Bicer iz dobe turških vojsk, kmetskih K {
vstaj, reformaciie in renesance. Broš. { ^
K 1 70. vtz. K s 70, po pošti 2 v več. \
I l
I
l Ljubljanski Zoon.
f
1 Fr.Liyič:Strahi)Vfilcidyrilikron.
Zgodovinski roman iz dobe velikih bojev med beneško republiko ia turškim cesarstvom, v katerih so igrali hrvaški in slovenski pomorski roparji znamenito vlogo. 2 zvezka. B.oš. oba i K, ^o pošti 40 v več.
i
L
Josip Jurili: Zbrani spisi.
V 11 zvezkih so zbra i najlepši romani in povesti tega znamenitega pisatelja, ki se >e s svojimi deli slovenskemu občinstvu tako priljubil, kakor samo malo drugih avtorjev. 1. Dese*i brat. Jf Juri Kozjak. Spomini starega Slovenca 3 Domen. Juri Kobila ». dr 4. Tihotapec Grad Rojinje. Kloštrski žolnir. 5 Hci mestnega sodnika Nemški val pet. Sin kmečkega cesarja i. dr. 6 Sosedov sin. Moč in praviea i. dr 7 Lepa Vida Erazem Tatenbach 8 Cvet in sad. 9. Doktor Zober. l . Rokovnjači i dr. P.Tugomer. Veronika Deseniška i dr Vsak zvezek velja broširan K 1*20, vezan 2 K, po pošti zV v več.
Dr. Jos UoSnlak: Zbrani dramatični In pripovedni spisi.
II. Doktor Dragan, drama v petih dejanjih. Broš. 1 K, po pošti 20 vin. več.
HI. Lepa Vida, drama v petih dejanjih. A Bros. l K, po posti SO v več.
Dr Vošnjak ni samo jako priljubljen v
pripovedovalec, marveč tudi eden naj- a
boljših slovenskih dramatikov. Njegovi igri J
Doktor Dragan in Lepa Vidb s*a dosegli v
na odru naj l- p še uspebe. Ves čisti dobiček a
je namenjen družb; sv. Cirila in Metoda, i
I Drosotln Jesenko -Doksoo: t Pesmi.
J V najlepši moški dobi umrli Jesenko je X bil velenadarjen pesnik, a bil je pri tem skromen človek, ki zase ni delal reklame Njegove pesmi, priobčene v raznih listih, so vzbujale občno pozornost. Po njegovi smrti bo b le izdane in je čisti dobiček namenjen mnogoštevilni nepreskrbljeni t rodbini, ki jo je zapustil Jesenko. Vez. j isvod velja 3 K, b pošto zO v več.
v Roman iz ljubljanskega gledališkega živ-t ljenja v polpreteklem Času Broš. 80 v, X * po pošti 2'« v več. *
miZ^^^^^C ^<S^-^^ ^2?->^k5^ ^*4<a
I
H. Klrchsteiser: Pod spo-ocdnlm pečatom.
Ta roman iz dubovskega življenja odkriva skrivnosti iz žnpnišč in duhovskoga stanu sploh. PisaMj je bil sam duhovnik. Dva zvezka. Bros. oba K 4 6i», po posti 4( v več
l Koledar družbe sv. Cirila in Metoda
za 1 1&18. Broš. K 1*2 0, po pošti 2 j v več.
Sokolski koledar
ia I. 1998. Tei. 1 K, po pošti 20 t več.
Di.oikl almanah
za I. 190S. Vezan 1 K. po pošti 20 v več.
Trgovski koledar
J sa I. Idi S. Vezan 1 K, po pošti IQ v več. * f
J Novi obrtni red.
a Slovenska izdaja 1 K, po pošti 10 v več.
I Kazenski zakon.
h Vezan 6 K, po pošti 10 v več.
{ KazenskopravdnI red.
v Vezan K b 6o, po pošti 20 v več.
I Dr.E.Volile: Civllnoprovdnl red In sodni pravilnik.
Broš. 7 K, ves. 8 K, po pošti 40 v več.
Dr. E- Volčič: Odvetniška tarifa.
Broi. K 18 , po pošti 20 v več.
HL
03611683
18
1B
preselitev trgovine Srnest Sark
Zaradi prevelike rež je v moji dosedanji prodajalnici Da D sorskem trga št 3 sem se odločil, da ta lokal s 17. novembrom t. 1. opustim. V mojem dolgoletnem poslovanja mi je si. občinstvo izkazovalo toliko zanpanje, da sem se sedaj odločil, da bom vodil trgovino še naprej i u sicer od 18 novembra t L
n.3L l^CestnGIH targ^UL št. H (nasproti Kollmannovi trgovini).
Vodil bom trgovino tndi v bodoče v enakem obsega ia zaradi izdatno zniianih režijskih stroškov po enakih brezkonknreočnih cenah in bom cenj. občinstvu
postrezal s solidno, popolnoma novo zalogo najboljšega blaga.
Opiraje se na dosedanje zaupanje se nsojam si. občinstvo opozoriti na svojo preselitev in svoje dolgoletne odjemalce prositi še nadaljuje naklonjenosti.
Priporočam se si. občinstva tudi v novi trgovini z odličnim spoštovanjem
ERNEST SARK, sedaj na Mestnem trgu štev. 11.
3872- b
Starejšega
trgovskega pomočnika,
izurjenega v vseh strokah trgovine z mešanim blagom, kot prvo moč in
a<jbro izurjeno popolno samostojno
proda J« 11«: o
iste stn ke, sprejmeta Norbert Zanler
& sin, Sv. Pavel pri Prehoidu Sav. dol.
Posestvo
na Blejski Dobravi, parcela št 688, pripravno za letovišče, se takoj proda. Dopisi pod »štev 12" Javornik,
Gorenjsko« pi'Ste reštante. 3<43—2
3335 17
iiaii Elegantne klobuke otroke
najnovejše pariške in dunajske modele
priporoča
fi. Utvod-jVtozetič
S3 Ljubljana, Stari trg štev. 21 BB Modni salon trg. modnega blaga itd.
Popravila klobukov se izvršujejo ceno in fino. — Zunanja naročila točno.
Naibol|ii
In naimoderneiii
klobuki
vseh vrat v na|boga-. taial izberi po gl. 1-20
in vtte
/
Razne prevode
Iz nemščine v slovenščino
cirkularjev, pisem in dragih tiskovin oskrbi ceno izveiban uradnik v tej stroki.
Naslov v upravništvu „Slov. Naroda".
Kdor bi
rad kupil
plišaste
— in različne —
kožuhovinaste
jopice
in
F9G J—1
večerne plašče
japonskega kroja s kimono ro-ooo kavij naj kupi o o o
daj
polovično ceno
.Angleškem skladišču oblek', 0. Bernatović
v Islnbljani
Mestni trg štev. 5.
Klobuki ae aprelentalo v popravo.
r> novosti te sesije!
A. Lukić
Pred škofijo št. 19
priporoča svojo novo urejeno
veliko zalogo
zgotovljenih oblek
8572 za gospode, dame, 14 m dečke in deklice u
*M po nolnlžjlh cenah. Sprejme se o tršo usko pisarno
Pravkar je izšlo novo delo 000
= Ivana Cankarja: -
Hlapec Jernej i nin pravica.
V tem svojem delu se je lotil Cankar takorekoč socialnega vprašanja Ne rešuje nikakega socialnega problema, ker to ni naloga pisatelja-umetnika, pač pa stavi vprašanje človeški družbi. Ta se naj zamisli nad problemom in ga naj reši. — Dogodba je pretresljiva slika iz življenja človeka, ki ima pravico zase, postave pa proti sebi. Pisana je s posebno sugestivno silo, kakršne niti pri Cankarju še nismo začutili v tako obili meri. — Oprema knjige je lična, z risbo na naslovni strani. — Cena broš. K 1*40, eleg. vez. K 2m—, po pošti 10 vin. več.
Nap^ Pri založniku L SC H W E N T HER J U LJubljani
In po drugih knjigarnah.
58—69
kontorjstinja
z lepo pi*avo, trgovsko naobražeca in z večletno prakso. Neobhodno p< treoco perfektno zoanje in samostojno reševanje trgovske korespondence v obeh deželnih
———— jezikih. ——— Sprejme ae eventaalco tnrii trgovsko — naobraien pcrlekten -
korespondent
= za popoldanske ure. =
/. Vstop tako]. Plača po dogovoru. /.
Ponudbe ped: „Konfor 100" v
Ljubljani, poBte restante. 3314 3
SUKNA
Jela /777
28* r
38
In modno blaso za obleke
priporoča firma
Karel Kociao
tvornica za sukno
v jlnmpolcn
na Češkem. JTvornlske cene. I Vzorci franko
TJina anja
Mker/i
0 »
Čaji
Cenik zastom
Hodno trgovina Pauel Masdifc Uubllana, PreSernoue ulite 111
Svilnato blago, barzuni. pilil in tančice. Čipkasto blago« pajčolani, čipkasti ovratniki, čipke, vloikl, svilnate vezenine.
Jabots, Fichus, damski ovratniki in kravate. Svilnati ia barianasti trakovi. Posamenterija, porte in vrvice, rosice, krepince in vrvice za tapetnike. Krepi In flori za žalovanje. - Zlate in srebrne resice, čipke in vrvice.-——
Šerpe Iz svile, čipk In volne. Nogavice za dame, dekleta in otroke. Jopice, hlačko, otročje perilo in odeje za vozičke.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge lz kavčuka.
Sukanec za šivanje, pletenje in vezenje.
Gumbi in različne igle
Različne* podloge In potrebščine za krojače In
šivilje.
Idrijske čipke, vezene čipka ln vloikl.
Pojčolanl za neveste, mirtovl venci.
Damako perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne
obleke. 2618—17
Modrci ln potrebščine za modrce.
Glace rokovioe In rokovloe za unlfbrmlranoe, pletene, letne In zimske rokovloe.
Kopalno perilo, difiave, milo in ostna voda.
= - KHais za obleko, glavo In moba.
Srajce za gospode in dečke, spodnie hlače, ovratniki, zapestnice, naprsniki in žepne rute
Pravo Jfigrovo normalno perilo, srajce Tricot, jopice in hlače.
Pridobljeno iz »https://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Napiši_članek«