|
274. Md.
Vsej slovenski javnosti je znano, koliko morajo pretrpeti slovenski akademiki na nemških visokih šolah od strani nemških profesorjev in nemških dijakov. Mirni značaj slo venskegaslovenskega dijaštva prenese molče marsikatero krivico, le če je pritisk prevelik, takrat vzroji tudi sicer tako mirnim dušam kri in skušnjo se otresti neznosnega jarma. Slovensko dijaštvo. razkropljenoRazkropljeno sicer v razne frakcije, se ooB btakihtakih prilikah strne v eno vrsto in skupno gre proti zatiralcem. ▼V UuNiani, v torek 26 novembra 1907.
XL leto.
Tako se je zgodilo tudi letos ob priliki zadnjih nemirov na graškera vsečilišču. Vsa slovenska javnost je simpatizirala z nami. Da, tudi med Nemci se je dobilo mnogo poštenjakov, ki so popolnoma odobravali naš nastop in obsojali nesramno izzivanje in žaljenje od strani burševstva. Celo nemški časopisi bobodo molčali — v svesti si. zavesti,da , kar je obsodbe vredno, se ne sme zagovarjati — dokler ni prišel »Slovenec«, ki j«1je prvi zagovarjal nastop burševstva in metal slovenskemu dijaštvu polena pred noge ter skusili oslabiti vtiskvtis, ki ga je napravilo slovensko dijaštvo - svojim odločnim nastopom. ▼vi*«ja vsak oaii Aff«Mr, izimsi acaeije ui ^uumiim, i«i vena po p »a ti piejeni&n u avstro-oarsa* deZcic aiu icio 25 fc, a* poi icia <j K, za će trt ieia 6 K 50 n, uk en mesec 2 K 30 n. Za fa|B*i|aao s pošiljanjem na dom za vse letv «4 K, za poi leta 12 K, za četrt leta 6 K, u en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača aa vse leto 22 K, za pol leta U K, za četrt leta 5 K 50?h, za en mesec 1 K 90 h. Za tala dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročba •rez istodobne vpošiljatve naročnine se ne oaira« — Za se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 1 o h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat Dopisi naj se izvole frank o vat'-
- Rokopisi se ne vračalo. - Uradnistve ta «pr* valitra )e V Knaflovtii ulicah št 5. in sicer uredništvo v l.| aadsir., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj(se blagovolijo pošiljati naročnine. aklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
Pasuiuu itettlkt po 10. k.
3r*«ni*tvs telefon »L 34
Opravnlatva telefon št 85.
AH le to pošteno?
▲Vsej slovenski javnosti je znano, koliko morajo pretrpeti slovenski akademiki na nemških visokih šolah od strani nemških profesorjev in nemških dijakov. Mirni značaj slo venskega dijaštva prenese molče marsikatero krivico, le če je pritisk prevelik, takrat vzroji tudi sicer tako mirnim dušam kri in skušnjo se otresti neznosnega jarma. Slovensko dijaštvo. razkropljeno sicer v razne frakcije, se o btakih prilikah strne v eno vrsto in skupno gre proti zatiralcem.
▲Tako se je zgodilo tudi letos ob priliki zadnjih nemirov na graškera vsečilišču. Vsa slovenska javnost je simpatizirala z nami. Da, tudi med Nemci se je dobilo mnogo poštenjakov, ki so popolnoma odobravali naš nastop in obsojali nesramno izzivanje in žaljenje od strani burševstva. Celo nemški časopisi bo molčali — v svesti si. da, kar je obsodbe vredno, se ne sme zagovarjati — dokler ni prišel »Slovenec«, ki j«1 prvi zagovarjal nastop burševstva in metal slovenskemu dijaštvu polena pred noge ter skusili oslabiti vtisk, ki ga je napravilo slovensko dijaštvo - svojim odločnim nastopom.
V četrtkovi številki piše »Slovenec«:
»Slovenski liberalni akademiki se zadnji čas nenavadno razburjajo. SliŠli bi sicer preko njih na dnevni red., da ne bi se nam mladi ljudje smilili. Nekateri graški Liberalniliberalni dijaki na primer zdaj v »Narod« pisarijo članke proti nemškemu bnrševstvnburševstvu, ker ne pripoznavaprepoznava slovanskim dijakom na vseučiliških tleh enakopravnosti. To je res hudo. todaToda liberalni slovenski akademiki so zadnji, ki bi imeli pravico se proti temu pritoževati. Ko so nedavno burši iztisnili iz vse ne Hiške avle »Karnlino in katoliške akademike z veliko vnemo pretepali, so nekateri slovenski liberalni akademiki to početje odobravali. Nekaj teh akademikov je sledilo za sprevodom nemških buršev in dajalo svojemu pasivnemu veselju duška v protikle-rikalnihprotiklerikalnih vzklikih in pomenkih. Burši so preniikastilipremikastili katoliške akademike na podlagi njihovega namišljenega gospodstva na vseučilišču i hin tleh, zdaj pa ta »Hansherrenrecht<« uporabljajo proti Slovanom. Ako noso slovenski liberalci odobravali prvo, jim mora tudi slednje biti prav.«
Konstatiramo najprej, da je slovensko napredno dijaštvo v Gradcu
bilo popolnoma indiferentno pri pretepih med klerikalnimi in nacijonal-nimi burši. Burš je za n a r o d n e g a Slovenca burš, pa naj bo že črno pobarvan ali pa črno-rdeče-umeno! Vse drugače je to za klerikalnega Slovenca. Pri imenovanih nemirih so naši klerikalni akademiki pod vodstvom znanegaTerseglava tudi aktivno nastopili z a b u r š e , seveda za črno pobarvane. Pri tem jih ni prav nič Ženiralo dejstvo, da so ti burši člani »Siidinarke« in »Schulvereina« in da njihovo klerikalno glasilo poživlja klerikalne Nemce, naj mnogoštevilno pristopajo imenovanima, proti Slovencem ustanovljenima društvoma. T e r s e g 1 a v u in njegovi gardi je bil o d o v o 1 j , d a so ti burši črni. S i m i 1 i s s i -mili g a u d e t! ▼Konstatiramo najprej, da je slovensko napredno dijaštvo v Gradcu bilo popolnoma indiferentno pri pretepih med klerikalnimi in nacionalnimi burši. Burš je za narodnega
Ce je res kateri akademik govoril oziroma dajal »luška svojemu pru-tiklerikalnemu mišljenju, to je popolnoma irelevantno za stvar samo. Dejstvo j e, d a se n i k d o ni mešal v te prepire, č e s a r klerikalci o sebi ne m o r e j o trditi. ▼▲bilo popolnoma indiferentno pri pretepih med klerikalnimi in nacijonal-nimi burši. Burš je za n a r o d n e g a Slovenca burš, pa naj bo že črno pobarvan ali pa črno-rdeče- umenorumeno! Vse drugače je to za klerikalnega Slovenca. Pri imenovanih nemirih so naši klerikalni akademiki pod vodstvom znanegaTerseglavaznanega Terseglava tudi aktivno nastopili z a b u r š eza burše, seveda za črno pobarvane. Pri tem jih ni prav nič Ženiraloženiralo dejstvo, da so ti burši člani »Siidinarke« in »Schulvereina« in da njihovo klerikalno glasilo poživlja klerikalne Nemce, naj mnogoštevilno pristopajo imenovanima, proti Slovencem ustanovljenima društvoma. TTerseglavu e r s e g 1 a v u in njegovi gardi je bil o d o v o 1 j dovolj, d ada so ti burši črni. S i m i 1 i s s i Similissi-mili g a u d e tgaudet!
▲CeČe je res kateri akademik govoril oziroma dajal »luškaduška svojemu pru-tiklerikalnemuprotiklerikalnemu mišljenju, to je popolnoma irelevantno za stvar samo. Dejstvo j eje, d ada se n i k d onikdor ni mešal v te prepire, č e s a rčesar klerikalci o sebi ne m o r e j omorejo trditi.
Najlepše pa šele pride.
Ko je slovansko dijaštvo protestiralo proti izzivajočemu in žaljivemu postopanju nemškega burševstva proti slovenskim akademikovakademikom, so se tematemu protestu pridružili tudi klerikalni »Zarjani«. In zdaj pride »Slovenec«, glasilo stranke, ki ji pripadajo »Zarjani«, in pravi, da so burši imeli prav., da so Slovence hrulili in žalili. Kaj porečete k Temu gospodje »Zarjani« f? Ali naj bo »Slovenec« seše naprej vaš evangelij \? »Slovenec« k iki nni i ob priliki nemirov zapisal niti ene črke slovenske-mslovenskemu n d i j a š tdijaštvu v n v p r i 1 o g prid, ki pa ima drzno čelo., da zdaj o d o b r a vodobrava a postopanje nemških buršev in se norčuje iz slovenskih akademikov, ki morajo Žeže itak dovolj neslanosti prenašati od drugih strani 1in Gospodjegospodje, kje je vaš pogum, da bi obsodili tako izdajalsko početje?
Nadalje piše >Slovenec« v isti Številki, ko je ponatisnil resolucijo, sprejeto na protestnem shodu slovenskega naprednega dijaštva na Dunaju proti ustanovitvi druge nemške gimnazije na Kranjskem: ▼
Ta resolucija je pljnsek v vodo. Kako morejo slovenski napredni dijaki natveziti javnosti, da se je na Kranjskem ustanovila druga nemška gimnazija.' Dejstvo je, da je S. L. S. dosegla, da se je popolnoma poslovenila dozdaj nemška L državna gim-
▲Nadalje piše >»Slovenec« v isti Številkištevilki, ko je ponatisnil resolucijo, sprejeto na protestnem shodu slovenskega naprednega dijaštva na Dunaju proti ustanovitvi druge nemške gimnazije na Kranjskem:
nazija v Ljubljani in da se morajo Nemci iz nje preseliti s svojimi razredi drugam. Ce liberalni akademiki nadalje zahtevajo, tla se vse kranjske gimnazije poslovenijo, je to čisto nepotrebno, ker je to S. L. S. že sama dosegla brez pomoči »svobodomiselnega« dijaštva. Ravno tako je S. L. S. že zdavna storila korake za oživo tvorjenje slovenskih srednjih šol na Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Žalostno je le, da je napredno dijaštvo moralo člane »Jugoslovanske zveze« na slednje šele zdaj posebej opozoriti, ko so poslanci S. L. S. brez kakega opomina na to že zdavna storili. Čudimo se le in zelo pomilu-jemo napredne mladeniče, da se dado tako vleči. Le lepo mirujte, gospodje: S. L. S. bo sama storila, kar ve, da je v korist slovenskega ljudstva. Napredna mladina naj rajši pridno študira, namesto da trati čas s tako zakasnelimi resolucijami.« ▼
Z ozirom na to poroča »Tages-post«, da se je vršil na Dunaju shod zii slovenske srednje šole in pristavlja: »Es muss festgestellt \verden, dass dieser Veranstaltung eine ern-s t e B e d e u t u n g n i e h t zu-koinmt. Die eigene Presse macht sich iiber die Veranstalter und ihre Gross-mannssucht lustig und »Slovenec« nemit das oranže einen »Schlag ins \Vasser.« ▼▲nazijaTa resolucija je pljunek v vodo. Kako morejo slovenski napredni dijaki natveziti javnosti, da se je na Kranjskem ustanovila druga nemška gimnazija. Dejstvo je, da je SLS dosegla, da se je popolnoma poslovenila dozdaj nemška in državna gimnazija v Ljubljani in da se morajo Nemci iz nje preseliti s svojimi razredi drugam. CeČe liberalni akademiki nadalje zahtevajo, tlada se vse kranjske gimnazije poslovenijo, je to čisto nepotrebno, ker je to S. L. S.SLS že sama dosegla brez pomoči »svobodomiselnega« dijaštva. Ravno tako je S. L. S.SLS že zdavnazdavnaj storila korake za oživoživo tvorjenje slovenskih srednjih šol na Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Žalostno je le, da je napredno dijaštvo moralo člane »Jugoslovanske zveze« na slednje šele zdaj posebej opozoriti, ko so poslanci S. L. S.SLS brez kakega opomina na to že zdavnazdavnaj storili. Čudimo se le in zelo pomilu-jemopomiljujemo napredne mladeniče, da se dadodajo tako vleči. « Le lepo mirujte, gospodje :, S. L. S.SLS bo sama storila, kar ve, da je v korist slovenskega ljudstva. Napredna mladina naj rajši pridno študira, namesto da trati čas s tako zakasnelimi resolucijami.«
▲Z ozirom na to poroča »Tages-post«, da se je vršil na Dunaju shod zii slovenske srednje šole in pristavlja: »Es muss festgestellt \verden, dass dieser Veranstaltung eine ern- sstebedeutung t e B e d e u t u n g n i e h tnieht zu-koinmt. Die eigene Presse macht sich iiber die Veranstalter und ihre Gross-mannssucht lustig und »Slovenec« nemit das oranže einen »Schlag ins \Vasser.«
No, nacionalna, za svobodno šolo in reformo zakona goreča »Tagespost« in za slovensko ljudstvo vneti »Slovenec« v bratskem objemu — proti slovenskemu dijaštvu. To je gotovo »v korist slovenskega ljudstva«, kaj ne?!
Toda eno vprašanje »katoliškim« akademikom S. L. SSLS. Znano vam je, da S. L. S.SLS slovenski svet za nos vodi, ko hoče javnosti natveziti, da je dosegla uspeh z delitvijo ljubljanske I1. državne gimnazije, češ, Slovenci so pridobili 4 slovenske gimnazije, Nemci pa niso dobili druge nemške gimnazije, ker »se morajo preseliti s svojimi razredi drugam«. Te nelogike menda tudi »brihtni« verniki S. L. S.SLS ne razumejo! In vi, visokošolci., ki se štejete meti a kade m i č n o i z -o b r a z e nmed eakademično izobražene, morate to godljo požirat i in verjeti na »Slovenčeve« besede! Kje je vaša aakademična k*a d e m i č n a č a s tčast, kje vvaš a s p o nos.ponos, da s krepko pestjo ne odbijete tako drznega napada ti ana vašo pamet? Ali boste še nadalje trpeli, da vas S. L. S.SLS tako vleče in da vas vpreže v SVOJsvoj strankarski voz, katerega morate vleči črez drn in strn ! Ali ste že izgubili zadnjo trohico lastne sodbe, laali sso tpri nvas eže popolnoma spodkopana tla zdravemu razumu s otem, dda to verjamete, da bproti etemu .ne alinastopite, dokazujete, da ste pač klerikalni akademiki, toda slovenski akademiki nikdar! Slovensko napredno dijaštvo naj iz vašega postopanja izvaja konsekvence in računa z vami samo kot s klerikalnimi vseučiliščniki.
so pri vas že popolnoma spodkopana
tla zdravemu r a z u in u f S tem, da to verjamete, da proti t^mu ne nastopite, dokazujete, da ste pač klerikalni akademiki, toda slov e u-s k i akademiki ne nikdar! Slovensko napredno dijaštvo naj iz vašega postopanja izvaja konsekven-ce in r a čuna z vami samo kot s k 1e r i k a 1 u i m i vseučilišč-n i ki.
Pa še eno!
Kaj porečete k temu, da je »SlovencevSlovenčev« odgovoriliodgovorni urednik hrabro udrihal, obrekoval in lagal črez ]K>-štenapoštena slovenska dekleta, zdaj jo pa še hrabrejše popihal pred roko pravice?
Kje je tukaj čut pravičnosti, kje poštenost in doslednost? In vi se prištevate taki stranki, vi ste njena »avant-garda«! Lepi »katoliški« akademiki! Omnia ad majorem dei gloriam! ▼
▲Kje je tukaj čut pravičnosti, kje poštenost in doslednost? In vi se prištevate taki stranki, vi ste njena » avant-gardaavantgarda«! Lepi »katoliški« akademiki! Omnia ad majorem dei gloriam!
Pismo s Hruoiketa.
(Justhova pomoč hrvaški obstrukciji. — Rakodczavjeva politika. — Kdo so Rakod-czayjevi pomočniki?)
V Zagrebu, 23. nov.
Nepričakovano je nastal velik preokret na korist hrvaški obstrukciji.
Razložil sem v svojih prejšnjih dopisih, kako se Madžari ne morejo odločiti za revizijo poslovnika, ker bi bilo to dejanje dvorezni meč: ljuto bi lahko zadel same Madžare, ki baš v čim najbolj liberalnem poslovniku zro eno izmed glavnih jamstev svoje ustavnosti, glavno orožje v borbi proti vsakemu poskusu, da bi nastopila proti njihovim »narodnim težnjam« v pai iamentuparlamentu morda kaka nasilna večina.
Kdini \Vekerle iskreno želi revizijo poslovnika, ker hoče s tem onemogočiti vsako obstrukcijo. Toda ve čina madžarskih poslancev, ki ne zaupa Wekeiieju, bi rada pridržala ta poslovnik, ki bo morda dobrodošel tudi njim samim, vendar pa bi bili v dno svoje »svobodomiselne duše« zadovoljni za tako omejitev poslovnika, oziroma odkrito kršenje zakona, s katerim bi se zadelo in onemogočilo samo h r v a š k o obstrukcijo.
To bi pa bilo mogoče doseči, ako bi se Hrvatom odvzela pravica govoriti v parlamentu hrvaško. Ta pravi ca pa se ne more odvzeti z enostavno spremembo poslovnika, ker je to določba nagodbe iz leta 1868., a ta se sme spremeniti samo v sporazumu vseh onih faktorjev, ki so jo sklenili. Zato ni preostalo drugega, kakor da
| 