Ojstrc (Veliki Obir 2141): Razlika med redakcijama

Spisal V: B.

 

Ta vrh, katerega lahko vidimo iz Ljubljane, stoji na mogočni podlagi, in slavni prof. Frischauf ga imenuje „interessanter Berg". In zares! Hribovje

je tako rekoč ločeno od drugih gor ter v zvezi le po nizki zarezi, „Šajda (I0GG)" imenovani, z razpraskano Košuto, tako da se Še prišteva skraj njemu severnemu delu Karavank (nekateri prištevajo tudi še Peco li Karavankam). Omejujejo pa gorovje dalje proti jugu Obiralca dolina, proti vzhodu Bela, proti severu Drava in proti zahodu globoka zareza, dolinica Frajbah, in deloma Selška dolina. Širni razgled z vrha, lahki dolaz in druga naravna svoj st v a so provzročila, da ga radi pohajajo turisti, botaniki, mineralogi in tudi prijatelji hrošče v. In ko je „Oesterr. Touristen-Club" izdal panoramo, uravnal in dobro zaznamoval pota, za turiste pa najpotrebnejše reči izvrstno priredil v planinski koči „Bainerschutzhaus", postal je Ojstrc eden najbolj ob i skovan i !i vrhov. S tem, da se je po posredovanju Celovške meteorološke postaje osnovala pod vrhom tudi z vsemi potrebnimi instrumenti preskrbljena meteorološka opazovalnica, tacaš najvišja v Avstriji, in da se je pozneje, 1883. leta, s pomočjo sekcije „Touristencluba" v Železni Kaplji telefonsko zvezala z Železno Kapljo, od koder vsak dan poročajo meteorološka opazovanja telegrafoma Dunajski centrali, je postal Ojstrc tudi v znanstvenem ozira jako važen vrh. Nedavno so postavili prav na vrhu tudi opazovalnico z vetrnico in tako dopolnili meteorološke priprave. (Telefonska zveza meri 13 5 Jem; postaja leži nad Železno Kapljo 1500 m visoko.) Znamenito je Obirsko gorovje dalje zaradi svinčenih rudnikov in znamenitih jam, katere krase tudi kapniki. V teh jamah, zlasti v Jožefovem in v Adolfovem rovu. se nahajajo vanad i nit ni kristali, katerih je dobiti samo še na Uralu.