Ojstrc (Veliki Obir 2141): razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
==Ojstrc (Veliki Obir 2141).==
 
Spisal V: B.
 
Če pogledamo z Ljubljanskega gradu, ali s ceste proti St. Vidu, ali pa s Šmarne Gore proti Grintovcu, zapazimo med Kokrsko Kočno in Zaplato v ozadju bel, precej oster vrh, pod vrhom pa zapazi dobro oko še dve majhni pegi. Ta vrh na Koroškem je Ojstrc, turistom in drugim navadno znan po imenu Veliki Obir, ali kratko le Obir. Ko sem prvikrat hodil z onega vrha proti jugu navzdol, prišel sem do vasi Ob irsko (Ebriach) z župno cerkvijo. Domačini imenujejo to vas Obrje, najvišji vrh celega Obirskega gorovja pa Ojstre; „kajti" — tako mi je razkladal stari Obrc, malo „čedro" tiščeš med ustnicami — „ako imajo Štajerci svojo Oj-^^ strico, imamo mi Ojstre, saj sta si podobna". Seveda sem mu pritrdit in dostavil, naj se le držijo svojih prvotnih domačih imen. se usmili! saj slišiš na Koroškem celo „die Obir"!
 
Ta vrh, katerega lahko vidimo iz Ljubljane, stoji na mogočni podlagi, in slavni prof. Frischauf ga imenuje „interessanter Berg". In zares! Hribovje
Ko sem prvikrat hodil z onega vrha proti jugu navzdol, prišel sem do vasi Obirsko (Ebriach) z župno cerkvijo. Domačini imenujejo to vas Obrje, najvišji vrh celega Obirskega gorovja pa Ojstrc; „kajti" — tako mi je razkladal stari Obrc, malo „čedro" tiščeš med ustnicami — „ako imajo Štajerci svojo Oj-strico, imamo mi Ojstrc, saj sta si podobna". Seveda sem mu pritrdit in dostavil, naj se le držijo svojih prvotnih domačih imen. Bog se usmili! saj slišiš na Koroškem celo „die Obir"!
je tako rekoč ločeno od drugih gor ter v zvezi le po nizki zarezi, „Šajda (I0GG)" imenovani, z razpraskano Košuto, tako da se Še prišteva skraj njemu severnemu delu Karavank (nekateri prištevajo tudi še Peco li Karavankam). Omejujejo pa gorovje dalje proti jugu Obiralca dolina, proti vzhodu Bela, proti severu Drava in proti zahodu globoka zareza, dolinica Frajbah, in deloma Selška dolina. Širni razgled z vrha, lahki dolaz in druga naravna svoj st v a so provzročila, da ga radi pohajajo turisti, botaniki, mineralogi in tudi prijatelji hrošče v. In ko je „Oesterr. Touristen-Club" izdal panoramo, uravnal in dobro zaznamoval pota, za turiste pa najpotrebnejše reči izvrstno priredil v planinski koči „Bainerschutzhaus", postal je Ojstrc eden najbolj ob i skovan i !i vrhov. S tem, da se je po posredovanju Celovške meteorološke postaje osnovala pod vrhom tudi z vsemi potrebnimi instrumenti preskrbljena meteorološka opazovalnica, tacaš najvišja v Avstriji, in da se je pozneje, 1883. leta, s pomočjo sekcije „Touristencluba" v Železni Kaplji telefonsko zvezala z Železno Kapljo, od koder vsak dan poročajo meteorološka opazovanja telegrafoma Dunajski centrali, je postal Ojstrc tudi v znanstvenem ozira jako važen vrh. Nedavno so postavili prav na vrhu tudi opazovalnico z vetrnico in tako dopolnili meteorološke priprave. (Telefonska zveza meri 13 5 Jem; postaja leži nad Železno Kapljo 1500 m visoko.) Znamenito je Obirsko gorovje dalje zaradi svinčenih rudnikov in znamenitih jam, katere krase tudi kapniki. V teh jamah, zlasti v Jožefovem in v Adolfovem rovu. se nahajajo vanad i nit ni kristali, katerih je dobiti samo še na Uralu.
 
Ob južnem podnožju polja od Železne Kaplje skozi Predaselj zanimiva pot. k studencu Ob irske natronske kisle vode, katera ima izredno veliko proste ogljikove kisline. To cesto so z velikim trudom naredili in jo deloma presekali skozi skale leta 1874. in tako napravili Obirsko sotesko (Ebriacher-Klamm). Na obeh straneh soteske štrle temnozelenc dioritove pečine, preprežene s sveti obeli mi kremenastimi žilami, vmes pa se svetlika asbest in semtertja epidot v lepih kristalih. V stranski dolini Obojnikovi pa je bakren rudnik.
Ta vrh, katerega lahko vidimo iz Ljubljane, stoji na mogočni podlagi, in slavni prof. Frischauf ga imenuje „interessanter Berg". In zares! Hribovje
je tako rekoč ločeno od drugih gor ter v zvezi le po nizki zarezi, „Šajda (I0GG1066)" imenovani, z razpraskano Košuto, tako da se Šeše prišteva skraj njemuskrajnjemu severnemu delu Karavank (nekateri prištevajo tudi še Peco lih Karavankam). Omejujejo pa gorovje dalje proti jugu ObiralcaObirska dolina, proti vzhodu Bela, proti severu Drava in proti zahodu globoka zareza, dolinica Frajbah, in deloma Selška dolina. Širni razgled z vrha, lahki dolaz in druga naravna svoj st v asvojstva so provzročila, da ga radi pohajajo turisti, botaniki, mineralogi in tudi prijatelji hrošče vhroščev. In ko je „Oesterr. Touristen-Club" izdal panoramo, uravnal in dobro zaznamoval pota, za turiste pa najpotrebnejše reči izvrstno priredil v planinski koči „Bainerschutzhaus", postal je Ojstrc eden najbolj ob i skovan i !iobiskovanih vrhov. S tem, da se je po posredovanju Celovške meteorološke postaje osnovala pod vrhom tudi z vsemi potrebnimi instrumenti preskrbljena meteorološka opazovalnica, tacaštačas najvišja v Avstriji, in da se je pozneje, 1883. leta, s pomočjo sekcije „Touristencluba" v Železni Kaplji telefonsko zvezala z Železno Kapljo, od koder vsak dan poročajo meteorološka opazovanja telegrafoma Dunajski centrali, je postal Ojstrc tudi v znanstvenem oziraoziru jako važen vrh. Nedavno so postavili prav na vrhu tudi opazovalnico z vetrnico in tako dopolnili meteorološke priprave. (Telefonska zveza meri 13 ·5 Jemkm; postaja leži nad Železno Kapljo 1500 m visoko.) Znamenito je Obirsko gorovje dalje zaradi svinčenih rudnikov in znamenitih jam, katere krase tudi kapniki. V teh jamah, zlasti v Jožefovem in v Adolfovem rovu., se nahajajo vanad i nit nivanadinitni kristali, katerih je dobiti samo še na Uralu.
 
Ob južnem podnožju polja od Železne Kaplje skozi Predaselj zanimiva pot. k studencu Ob irske natronske kisle vode, katera ima izredno veliko proste ogljikove kisline. To cesto so z velikim trudom naredili in jo deloma presekali skozi skale leta 1874. in tako napravili Obirsko sotesko (Ebriacher-Klamm). Na obeh straneh soteske štrle temnozelenc dioritove pečine, preprežene s sveti obeli mi kremenastimi žilami, vmes pa se svetlika asbest in semtertja epidot v lepih kristalih. V stranski dolini Obojnikovi pa je bakren rudnik.
Botaniku raste tod veliko znamenitih rastlin, n. pr. na vrhu: AljssnmOvirense, majhna, rumeno cvetoča križnica (njena soroduica: Alyssum Wulfenianum se nahaja pod Triglavom); pri svinčenih jamah: Arabis Ovirensis, majhna, belo cvetoča križnica (njeno sorodnico: Arabis Wochinensis dobiš v Bohinjskih planinah); tudi znani redki Erjtriehium Triglavense (Hac|netium) je najti.
Potov na Ojstrc je mnogo, h Ljubljane je najbližji pot skozi Kokro in Jezersko Sedlo v Železno Kapljo, Trg Železna Kaplja ima odtod ime, ker so v prejšnjih časih, ko ni še bilo ceste črez Ljubelj, vozili železo skozi tačas mnogo večji trg na Kranjsko in so vozniki tam ostajali. Od Železne Kaplje je najkrajša stara kntopovska pot ali Jovanska steza; začenja se precej onkraj Bele za trgom. Ako pa gremo še dalje po Ob irski dolini, najdemo za Oobrskim domom pred sotesko drugo tablico, ki kaže proti Ojstreu mimo Jamnikovega doma. Od Ob irske slatine pelja
30

urejanj