Redakcija: 20:12, 27. april 2018 uredi Tjasabastic (pogovor \| prispevki) 25 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 20:12, 27. april 2018 uredi razveljavi Tjasabastic (pogovor \| prispevki) 25 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 1: <poem> »Kedo bi pač se ne zavzel O čaroviti tej lepoti? Kako naj duše čut vesel O čudu tem se ne poloti ?« S. Gregorčič. <poem/> ''"Dolenještajerski Rigi" nazivljemo po pravici Rogačko Goro; kajti ni zlepa tako velikanskega razgleda v našem srednjem gorovju, kakor ga nam kaže le 883 m visoka Rogačka Gora, katera se vzdiguje severno-severnovzhodno od štajerskega trga Rogatca. Že večkrat sem imel priliko opazovati to čudovito goro od različnih strani in potem sem si vedno želel uživati z nje toliko hvaljeni razgled. A šele septembra meseca leta 1892. se mi je izpolnila ta želja. Vlak me je tedaj popeljal s prijateljem v Grobeljno ob južni železnici, odtod pa sva krenila peš v poldrugo uro oddaljeno Šmarje, kjer sva vabila znance k izletu na Rogačko Goro. Nekateri niso utegnili iti z nama, drugi pa so rekli, da rajši opazujejo gore od zdolaj. Sicer se pa je nama v lepem Šmarju prav dobro godilo. Morebiti bodo tudi te vrstice več Šmarčanov napotile na Rogačko Goro. Ker se nama ni posrečil nabor, sva odrinila naprej v Slatino. Tukaj sva se nekoliko odpočila in okrepčala. Slatina je deželno zdravilišče, ki slovi po svoji zdravilni vodi ali slatini. Kraj ima zelo lepo lego in ugodno podnebje. Proti mrzlim severnim vetrovom ga varujejo precejšnje gore, a lepi bukovi in hrastovi gozdovi se razprostirajo ob kotlini, v kateri se nahaja zdravilišče. Zdravilna voda, dobre gostilnice, drage in po ceni, prijetna izprehajališča in lepa okolica privabijo semkaj vsako leto mnogo tujcev, da si ojačijo zdravje. Posebno radi prihajajo Ogri in Hrvatje, in skoraj vsakoleten gost je slavni biskup Strossmayer.

Rogačka gora ali Donati (883 m): Razlika med redakcijama