Rogačka gora ali Donati (883 m): razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
Maribor je mimo Gradca največje mesto na Štajerskem. Ob desnem Dravskem bregu se razprostira v ravnino, ob levem bregu so dotika vinorodnih gričev. Mesto leži zelo ugodno ob veliki reki, ob križišču južne in koroške železnice in ima vse pogoje za krepek razvoj. V lepi gotični stolni cerkvi je na desni strani krasen mramornat kip znamenitega slovenskega pisatelja in škofa Antona Martina Slomšeka. Maribor je tudi rodno mesto slavnega zmagalca pri Visu, admirala Tegetthofa. Ptuj je najstarejše mesto na Štajerskem; posebno je slovelo za rimskega vladarstva. Zadnji zahodni rimski cesar Romulus Augustulus se je rodil v rimskem mestu Poetovium (Ptuj), katero je imelo za Rimljanov močno posadko iz vseh krajev širnega rimskega cesarstva. Vojaška krdela iz Perzije, Egipta, Galije in iz drugih krajev so bila tu nastanjena in so častila s seboj pripeljane kipe svojih domačih bogov. V Ptuju je bilo svetišče egiptovske boginje Isis, in spomeniki omenjajo Serapida in Jupitra Amona. V tem mestu nahajamo tudi mnogo rimskih spomenikov. Sedaj ima mesto malo nad dve tisoč prebivalcev; bilo pa je nekdaj gotovo bolj ljudnato, kajti po poročilih letopiscev je poginilo tu pri turškem napadu leta 1396. do 16.000 stanovnikov.
 
Malone sredi med Ptujem in Mariborom se vzdiguje visoko nad Dravo sloveči grad Vurberg, s katerega uživaš prekrasen razgled daleč naokoli. Grad je jako star; sezidali so ga baje že 111 let pred Kristovim rojstvom. *<ref> </ref>) Pravljica pripoveduje o Vurberškem Krstniku ali Kresniku, kateri se je bojeval z velikansko kačo in jo premagal.
 
Krstnik se je rodil v Vurberškem gradu: imel je konjska kopita. Desetkrat je bil krščen in se je lahko izpremenil v različne predmete, da mu ni bil nihče kos. Potoval je rad v tuje kraje na boj in mnogokrat se je prelevil v svinjo s konjskimi kopiti. Sreča je razsipala svoje darove po naših deželah, kadar se je Krstnik vrnil zmagalec, drugače pa je razsajala huda lakota iu kuga. Ob slabi letini so pravili, da se je Krstnik izkušal s tujim velikanom. Trgala sta se za snop žita, in našemu Krstniku je ostalo v rokah samo povreslo, drugo pa je odnesel tuji Krstnik. Ob žetvi so zato delali debela povresla, v katerih je bilo precej žita, v snopih pa malo, ker je Krstnik izgubil snop. Krstniki se še sedaj med seboj vojskujejo, kadar se bliska na jasnem nebu. Nekoč se zaljubi Krstnik v zalo hčer kačje kraljice ter se izpremeni v palčnika, da mu je bilo moči priti v grad. Po noči pa se izpremeni v čilega junaka in odpelje kraljično. Kačji kralj pošlje zmaja v Vurberg, da bi se maščeval zaradi ropa. Ko leze velikanski zmaj črez Dravo, ustavi Dravo, katera preplavi vse Ptujsko polje. Zmaj se plazi proti silnemu Vurbergu ter oklene s svojim truplom zidovje Vurberškega gradu in preži šest mesecev na kraljično, ki je bila zaprta v njem. Na dan sv. Jurja pa pride Krstnik z mečem nad zmaja; a ker je imel zmaj peroti, se dvigne v zrak. Za njim pa poleti tudi Krstnik, ga premaga in priklene v gradu na skalo, kjer še sedaj leži. Silno dobra letina je potem nastala, in zlata pšenica je sama padala na zemljo. Krstnik vzame kraljično v zakon. Dolgo sta srečno kraljevala.
 
Krstnik pa se je polaknil na krono kačje kraljice. O tej kroni pravijo, da ima nje posestnik vedno dovolj denarjev. A krono so skrbno čuvali, in celo krdelo kač bi tatu zasledovalo. Krstnik postavi med svojim in kačjim gradom več čilih konj in gre v kačji grad, kjer vidi kačjo kraljico večkrat ovito krog mize. Krstnika preleti zona, ko zagleda kačjo kraljico. Vendar se ujunači in začne s kraljico kvartati za krono. Krstniku je pes pobiral na tla padajoče karte, kača pa jih je sama vzdigovala. Krstnik spravi pri taki priliki na mizi ležečo krono v žep in tuhta, kako bi pobegnil. Hitro konča igro, se priporoči kraljici in teče od ene konjske postaje, do druge. Ko kraljica zapazi tatvino, zakriči tako silno, da prihite iz vse dežele kače in teko za Krstnikom, kateri jim pa srečno uteče v Vurberg. Samo ena kača prileze do gradu, pa najde vrata zaprta. Kača udari z repom po vratih, da se ves grad strese, in leže pred grad. Vsaki dan ji dado vedrico mleka, in tukaj leži do Krstnikove smrti. Potem pa zapusti kača grad in leze s strašnim krikom proti Dravi nazaj. —
* *)<ref> Župnik Slekovec je spisal več o tem gradu v knjižici „Vurberg, krajepisno-zgodovinska črtica." Pravljico o postanku grada pripoveduje Pajek v spisu ,,Črtice iz duševnega žitka štajerskih Slovencev." </ref>
 
* *) Župnik Slekovec je spisal več o tem gradu v knjižici „Vurberg, krajepisno-zgodovinska črtica." Pravljico o postanku grada pripoveduje Pajek v spisu ,,Črtice iz duševnega žitka štajerskih Slovencev."
 
Branili so Vurberg konec srednjega in v novem veku v zidovje vzidani štirje topovi, kateri so zadnjič zagrmeli v proslavo toli zaželenega miru leta 1814. Topovi so iz prve polovice petnajstega stoletja. V gradu nahajamo mnogo zgodovinsko imenitnih slik, orožja in oklepov iz turških in kmetovskih bojev, natezalnic in drugih reči. Češki kralj Otokar II. je razdejal Vurberg 1. 1267., Rudolf Habsburški pa je vrnil grad l. 1276. zopet prejšnjemu posestniku Frideriku III. Ptujskemu, kateri je sezidal nov grad, ki ga nekaj stoji še dandanašnji. (Konec prihodnjič).
25

urejanj