Čarovnica s Karneka: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ureditev |
m popravki |
||
Vrstica 30:
Lovec se ozre in ugleda svojega znanca Petáca, ležečega po mahovitih tleh. Voščéč mu dober večer povabi ga soboj, rekoč:
„Mrači se. Dej, vstani, greva skupaj, da domú prideva pred nočjo.
„Alo pa, vsi trije! Po konci, Tiktak! saj si že odpočil si!“ rekši podreza svojega tovariša poleg v resji.
Vrstica 215:
Necega večera je tudi ravno ta premljevani, čudni gost, Tiktak, sedel v Joštovi krčmi za javorjevo po črvih ogrizeno mizo in pil iz ilnatega vrča pred soboj. Jošt mu vzame v misel:
„Oné — zdaj si vendar ti, kakor onegavijo, zaletil, kje je tisti zlodej, in pa kdo, ki nam točo nareja in pa kàj druzega, kar škoduje. Ali zdaj je pa to še veliko oné, kako se znebimo vraga, znebimo, če se ga? Saj veš, ti, Tiktak — ravno si domislim — kaj pa ti meniš: ali je to res kàj oné, da čarovnice človeku takó naredé, da potlej, če hoče
„Da-te, naredé, naredé, prokleto bodi! Čarovna kuga se spakuje s človekom, kakor se hoče! To se pravi: s tistim, kdor se jej dáje.“
Vrstica 255:
Ida mu rada razloži domišljujoči si pomen tega velega, kostanjevega peresa.
„Alj za Boga, ljuba gospodična!“ zavrne jo prijateljski Kocijan „kakó pač si morete s tacimi pritlikovčevimi marnjami težiti svoje mladostno srce? Vendar bi si s kacimi prijaznejimi mislimi kratili zlati, mladi čas!
„O, saj sem mislila, mislila —“ pravi dekle kakor sanjaje.
Vrstica 373:
„Ov, ov, zgrešel sem korenino, tisto korenino! Delala mi je toliko slin pa sem ž njimi vred plunil jo iz ust, pa ne vem kam? Ne najdem je več! Stopi dol, stopi; daj mi brž drugo! Ti ne veš, oj peklenščak —“
„Greš budalo priprosto! Ne hodi mi semkaj! Nihče ti nič ne more v risu, jaz rečem!
Petac hiti nazaj iskat resnega kroga; a zdaj še tega ne najde. Pade na kolena, kobaca po vseh štirih in tipa in tipa, pa nič ne otipa. Preverjen, da hudi duhovi so mu zdaj umeknili tudi že tisto edino pribežališče, trepeta na vsem životu, obliva ga mrzel polt, in ravno že v drugič hoče nazaj po Tiktaka, ko hipoma zadene ob leskovko. Hitroma zravnavši se ob nji obstoji na levi, terpeč tamkaj polno stisk na duši in na telesu. Prebridko stanje se mu hujša z vsacim trenutkom. Prenategnena leva stran mu otrpnuje, in mravlje mu rojijo po nji. Če pogleda po temi okrog sebe, zdeva se mu, da ognjene strele švigajo okolo njega; Če pomiževa, da mu sam škrat krese otrinke pod nos. In v ušesih mu cvili in brenči, pa vrti se mu v glavi, da prav nikakor drugač že no misli, da zdaj že precejšna kopica peklenskih pošast reži in preži vanj, pred katerimi ga varuje le samo ris še in leskova šiba.
Vrstica 393:
„Nekdo, (po imenu izdajati lastnega očeta ne more!) ki vam zavida vaše blagostanje, oviral me je do Ie-te ure; ali, bodi Bogu hvala! mila gospodična je še zdrava — prišel nisem prepozno!“ pri teh besedah se sočutno ozre po Idi, ki je zelo radovedno in z očitnim strahom pričakovala kaj hudega pač bode povedal nje ljubljenec?
„A razloži nam, ljubi prijatelj!“ prosi pater Lazar „kako gorjé je, ki žuga ka li?
Kocijan na kratko razjasni, kakó je bil sinoči pristregel Tiktakovo grozno zakletev Idi na smrt; razodene, zakaj on meni, da grdi ubojica namreč namerja svoj črni naklep izvršiti po zračni poti preko ograde, koder je res hodil; po tem pa pristavi:
| |||