|
Zorali smo stari samci vdovci
Z ora l i smo star i -amei . vdov -
in invalid iinvalidi ter si pravili svoje
riještorije. Kd oKdo zmed nas je imel na.i-največjo
>srečo -rr«-.o al iali smol o pr ipri ženskah.
I > je prišel najl>oljnajbolj pleziran iz nekrvavega, a pleairaaljutega isboja? ncva
Prijatelj Karavankar ni doživel posebnega: Neka natakarica ga je
ega, a Ijntega boja? ;
nekje in nekoč hotela poročiti, in to bi se bilo tudi zgodilo, da se ni premislil. To je bilo resnično, kar nam
Prijatelj Karavankar ni doži-
je povedal. Ko se je napil vina, pa se je začel
, ; i posebnega: Nek a natakarica ga
lagati, in si je izmišljeval
nekje in n«-koc hotela poročiti, iti
takšne čudovite in neverjetne stvari, da smo majali z glavam in se čudili toliki njegovi iznajdljivosti. Ljubil je nune in se shajal ž njimi
'
na samostanskem vrtu, trikrat se je
r> bi s<- bil o tud i zgodilo , da se ni
bil s sabljami in petkrat streljal s
s l i i. T o je bil o resnično, ka r
pitolami, zapeljal je toliko in toliko
e povedal. Ive, se je napil vina ,
nedolžnega blaga in onečastil toliko in
i« lagati , in si je izmiševal
toliko posvečenih, v svetem zakonu se veselečih žen.
taksne čuda vile in neverjetne
Jaz sem povedal povest svoje prve
, na Mil o majal i z glavam i in ^*
ljubezni:
i«j^ 1 i toliki njegov i iznajdljivosti ,
Zaljubil sem se v tiho, belo črnolasko.
f ju bil je nune in se shaja l ž njim i
Ljubil sem jo s solzami, poljubljal
- • ostanekem vrtu , trikra t se je
sled njenih stopinj in hrepenel, hrepenel po njeni bližini. A
}>i! sabljami in petkrat strelja l s
kaj se je zgodilo? Orjašk in silen domobranski častnik je začel zahajati k njej, in preden je minilo leto, je
1 oni , zapelja l j* * tolik o i n tolik o
moja tiha, bela črnolaska povila
tižnega blag a i n onečastil tolik o
dvojčke. Tako prozaično in tako žalostno
toliko posvečenih, v svetem zako-
pač še ni kmalu končala prva
' >*• veseleči!] žen.
ljubezen. To je vse, kar sem jaz izkusil pri ženah, in kar vem o njih.
J a z sem poveda l |x»vcst s\oj<5
Vse drugo so sanje.
ljubezni :
To sem torej povedal: moji znanci so se krohotali in mi čestitali.
Zaljubi l sem se v tiho . belo črttolasko.
Za menoj je bil na vrsti prijatelj Pavel. Pravil je tako:
Ljubi l sem j o s solzami , poljubljal
"Na ves glas se je smejala, ko
sled njenih stopinj i n hre -
je stopila k meni v sobo tisti dan žena
I-enel. hrepene l po njeni bližini. A
mojega prijatelja. Bila je to krasno razvita, debeluhasta, vesela ženka. Malo takšnih sem še srečal na
a j >*> je zgodilo ? Orjašk i n sile n dolinsk
svojih dolgočasnih potih.
i častnik je začel zahajati
»Ha - ha, moj stari je spet
u jej, i n [i reden ie minil o leto, je
pijan, rečem ti, navsezgodaj se je nasekal brandy-ja. Vso noč lahko ostanem
moj a tiha . lul a črnola«ka povil a
pri tebi, in niti pogrešil me ne bo.
dvojčke. Tak o prozaično in tak o žalostno
"Vidiš, to mene veseli," sem hitel zagotavljati svojo ljubo prijateljico. To mene veseli. Kar na kanapé sedi, in če Bog da, bo to še lep večer
pač še ni kmal u končala prv a
in še lepša noč. Toliko počakaj, da napišem drobno pisemce svoji
ljubezen. T o j«> v-^e. ka r >cm ja z iz
nevesti, in prekrasno-"
kusi l pr i ženah, in kav ve m o njih .
"Prosim, prosim," je zažvrgolela
V s e titula s«t --anje.
s svojim glaskom. »Ampak, povem
T o sem torej povedal : moj i
ti, da sem skoro ljnbosnmna na njo.
• nane i so se k robota I i in m i čestitali.
Čakaj, čakaj!«
Z a meno j je bi l na. vrsti prija
telj Pavel . Pravi l je tako :
- N a \»'s glas s«- ji ' smejala , ko
je stopil a k meni v sobo tisti dan žena
mojega prijatelja . Ril a je to kras
no razvita , debeluhasta . vesela ženk
a . Mal o takšnih s^m š»» srečal na
svojih dolgočasnih j>otih.
»H a ha . mo j si ar i je zojiet
pijan , r«*čenj ti . navsezgodaj se je na
seka l brandy-ja . Vs o noč lahk o ostanem
pr i tebi, in niti i*»grešil me ne
I IO..
Vidiš, to mene veseli,« sem hi
tel zagotavljati svojo ljubo prijate
ljico . T o mene veseli. Ka r n a kana -
r»e sedi, i n če Ro g da . bo to še lep večer
i n še lepša noč. Tolik o počakaj,
d a napišem drobn o pisemc e svoj i
nevesti, i n prekrasn o —«
>Prosim, prosim,« j e zazvrgolela
s svojim glaskom . »Ampak, povem
t i . da sem skor o ljnbosnmn a na njo.
t 'akaj , čakaj!«
V tem sem jaz hitel zagotavljat
^-ojosvojo nevesto iiajzveetejšenajzvestejše, ljubezni
i nin udanostjo , ki je mogoča pod zlatzlatim solncem in pod modrim očesom
božjim.
i m solncem i n pod modrim očesom
Ko sem dogotoviI to stvar, sem
ltožjim.
se odpravil na kanapé k svoji premili in predragi.
K o seru dogotovi I to stvar, sem
Odpel sem ji svilni podvezek
se odpravil na kanape k svoji prem
nad kolenom in jo vzel v naročje.
i h in predragi«
Smejala se je neprestano in razposajeno se me ovijala okoli vrata. Kar
Odpe l sem j i sviln i podvezek
zaslišiva nerodno hojo po stopnjicah.
nad koleno m in jo vze l v naročje.
Nekdo se je opotekal in se težko bližal mojemu stanovanju. Utihnila je
Smejal a se je neprestano i n razpos a
in posluhnila. Prst na ustnih, vsa
jeno se me ovijal a okol i vrata . Ka r
razdražena in vznemirjena, je strmela proti vratom.
zaslišiva nerodno hojo po stopujicah.
»On je! To je on, moj mož. Poznam ga po korakih. Slišiš, kako sope
NVkd o se je opoteka l i n se težko bli
in se lovi po stopnjicah?«
žal mojem u stanovanju. Utihnil a je
Res, to je on! Kaj hočeva?" »Ali si zaprl, da ne more k nama?«
i n posluhnila . Prs t n a ustni h vs a
«Dvakrat sem zavrtil ključ.«
razdražena i n vznemirjena , je strme
V tem so že zadoneli udarci po
l a proti vratom .
vratih, in zaslišal se je glas mojega
»On je ! T o je on. mo j mož. Po
prijatelja:
zna m ga po korakih . Slišiš, kak o sope
"Zakaj se zapiraš? Vem, da si
in se lov i po stopujica h ?«
doma. Videl sem te skozi okno. Odpri, s seboj ima m steklenko brandy-ja.«
Res , to je on ! Ka j hočeva
»Al i si zaprl , da ne mor e k na
m a ?«
«Dvakrat sem zavrti l ključ.«
V tem so že zadonel i udarc i |M »
vratih , in zaslišal se je gla s mojeg a
prijatelja :
Zaka j se zapiraš.' Veni , da si
doma . Vide l sem te skoz i okno . Od
pri , s seboj ima m steklenk o braiidvja.«
B i lBil sem razburjen in sem molčal.
On aOna v mojem naročju se je trestresla in bledela.
»Odpri! Brandy-ja imam, saj
l a i n bledela.
vem , da ga piješ rad kot jaz, če ne,
»Odpri! Bra«dy-ja imam , saj
vem , da g a piješ rad kot jaz, cc ne,
te za tožim nevesti, da sprejemaš prijateljice
n ana stanovanju. Čakaj me ,
kajon.«
Še vedno sem molčal. Njegova
zenažena se je samega strahu komatkomaj zavedala.
»ZakjZakaj ne odpreš? Pisal bom tudi
tvoji nevesti, da podpisuješ imenice nemirna njen kredit.«
»Saj ni res, lopov! « Je bruhnilo
e na njen kredit.«
iz mene. Ne da bi pomislil, sem se izdal. Ona je zadrhtela in bleda, smrtno bleda je padla po divanu. "He - he, glejte ga lisjaka, kako
»Saj n i res, lopov! « J e bruhnilo
sem ga izgnal iz luknje! Odpri hitro!
i z mena. Ne da bi poesielil, sam ae izdal
. On a je zadrhtel a i n bleda , smrt
no bleda je padl a po divanu .
: H<* - he, glejt e ga lisjaka , kak o
sem ga izgna l i z luknje ! Odpr i hitro !
J a z umira m od žeje.«
Vsta lVstal sem iin n mire nmiren in drzen stopstopil k vratom ter jih odprl toliko, da
sem se izmuznil skozi odprtino k prijatelju. Bil je pijan, in z rokami se je
i l k vrato m te r ji h odpr l toliko , d a
opiral ob zidu, da je stal na nogah.
sem se izmuzni l skoz i odprtin o k pri
»Bog te je dal, dragi prijatelj,«
jatelju. Bi l je pijan , i n z rokam i se je
sem ga nagovoril in mu segel v roko.
opira l ob zidu , da je sta l n a nogah.
»Bog te dal, lepo te prosim , pojdimo domov k svoji ženi. Mlada sosedka je pri meni, saj veš! To bi klel
»Bo g te .je dal . drag i prijatelj,«
dedec, če bi vedel ! Prosim te, pojdi
sem g a nagovori l i u m u segel v roko.
in, rotim te, ne pravi nikomur!«
»Bo g te dal , lepo te prosim , poj
» H a - ha,« se je zasmejal prijatelj, »že grem, že grem, in bodi brez
d i domo v k svoj i ženi. Mlad a sosedk
strahu. Nit i besede ne črhnem. Ha - ha, zares si lisjak!«
a je pr i meni , saj veš! T o b i kle l
dedec"Veš, čeda bse iboji vedelmoža. !Rad Prosi mbi te, pojdi
pustil v sobo, ampak zaradi nje ne
i n . roti m te. ne prav i nikomur!«
morem. Tudi jaz bi pil brandy-ja, ali pustiš nama steklenko, meni in
» H a - ha,« se j e zasmeja l prija
mladi sosedki.«
telj, »že grem , že grem , i n bodi bre z
»Vzemi, vzemi, saj lahko kupim drugo. Ha - ha! In dobro se
strahu . Nit i besede ne črhnem. Ha
b a , zare s s i lisjak!«
>*Veš. d a se boji moža. Rad b i te
pusti l v sobo, ampa k zaradi nj e ne
morem. Tudi ja z b i pil brandy-ja,
a li pustiš nam a steklenko, meni i n
mladi sosedki .'«
»Vzemi, vzemi, saj lahko ku
p im drugo. H a - ha ! In dobro se
imej!«
Smejal se j eje revež na vse grlo,
nato se obrnil in počasi in oprezno
stopal navzdol po stopnjicah.
» H a - ha, dobro se ime j taimejta! Ha - ha! «
Odprl sem vrata in se zaprl v sobo.
ha! «
Odpr l sem vrata in se zaprl v sobo.
Ona je plaho zatiskala oči in si ni
upala dihati. — No, kmalu je bilo vse
v najlepšem redu, in bilo je prekrasnaprekrasno,
vam pravim. Ona aese je smejala seše bolj
od njenega laonalaoša in spila je samsama skoro vso steklenko. Jaz pa sem
ji odpel še drugi podvezek. — «
a skor o vso steklenko . Ja z p a sem
Pavel je končal, a prijatelj Kobilar, ki edini še ni povedal nocoj
j i odpe l še drug i podvezek. — «
svoje povesti, in ki je imel še doma huo ženico, se je zasmejal porogljivo in zakričal:
Pave l je končal, a prijatel j Ko -
» H a - ha, brate, dober spomin imaš! To je Wilke, to je Wilke!«
bilar , k i edin i še n i poveda l nocoj
Prijatelj Pavel pa ga je zavrnil:
svoje povesti, i n k i je ime l še dom u
»Ne, to ni Wiike, to si ti!«
hud o ženico, se je zasmeja l poroglj i
"Prisežem, da je to Wilke. še nocoj ti dokažem. Sicer pa povej, kdo
v o i n zakričal:
»je Hbil a -ta hažena, bratein ,kdo dobenjen r spomimož, nako
je resnična tvoja povest.«
imaš! T o je Wilke . to j e Wilke!«
Prijatel j Pave l pa g a je zavr
n i l :
»Ne . to tli Wiike , to s i ti!« _
>Prisežem, d a je to Wilke . š e no -
(o j ; i dokažem. Sice r p a povej, kd o
j e bil a ta žena, i n kd o njen mož, ak o
je resnična tvoj a povesta«
»Povedal sem.«
v."Sicer pa vem , d ada lažeš, brate cbratec
Pavle , i nin dovoli , da gregrem min ise nvrnem sev pol ure. Tedaj vrti dokažem.«
Prijatelj Kobilar je odšel, a Pavel se je ironično nasmehnil:
nem v po l ure . Tedaj ti dokažem.«
»Kakšen osel je! Tako je bil tedaj
Prijatel j Kobil a r je odšel, a Pa
pijan, da se več ne spominja, kako je razbijal na moje duri! Samega
ve l se je ironično nasmehnil :
strahu, vam pravim, bi mi bil a kmalu umrla njegova žena v naročju.«
»Kakšen osel je ! Tak o j e bi l tedaj
» H a-h a, torej on je bil to in njegova Helena? No, tudi k meni je nekoč
pijan , d a se več ne spominja , ka
zašla, in res — zelo šarmantna ženska!«
ko je razbija l n a moj e duri ! Sameg a
strahu , va m pravim , b i mi bil a kma
l u umrl a njegov a žena v naročju.«
» H a-h a, tore j o n j e bi l t o i n njegov
a Helena ? No . tud i k men i j e nekoč
zašla, i n res — zelo šarmantna ženska!«
!
» Z njegovi mnjegovim konjakom , ne z
brandy-jem — to je bila mala mistifikacija — sem spravil gospo Heleno
bratidyje m — to j e bil a mala mistifikaeij
zopet k zavesti in dobri volji. Bilo
a — sem spravi l gospo Helen o
zopet k zavesti i n dobri volji. Bilo
je prekrasno.«
Prijatelj Pavel je vzdihnil:
»Kako je bila lepa gospa! PijuioPijmo
v spomin njene mladosti!«
C. CMurGolar
| 