Redakcija: 09:56, 1. februar 2019 uredi Hladnikm (pogovor \| prispevki) Administratorji 8.491 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 18:43, 24. maj 2019 uredi razveljavi Ursa zagorc (pogovor \| prispevki) 20 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 8: }} ~~Zorali~~Zbrali smo se stari samci vdovci in invalidi ter si pravili svoje štorije. Kdo zmed nas je imel največjo srečo ali smolo pri ženskah, kdo je prišel najbolj pleziran iz nekrvavega, a ljutega boja? Prijatelj Karavankar ni doživel posebnega: Neka natakarica ga je Vrstica 17: je povedal. Ko se je napil vina, pa se je začel lagati, in si je izmišljeval takšne čudovite in neverjetne stvari, da smo majali z ~~glavam~~glavami in se čudili toliki njegovi iznajdljivosti. Ljubil je nune in se shajal ž njimi na samostanskem vrtu, trikrat se je bil s sabljami in petkrat streljal s ~~pitolami~~pištolami, zapeljal je toliko in toliko nedolžnega blaga in onečastil toliko in toliko posvečenih, v svetem zakonu se veselečih žen. Vrstica 44: »Ha - ha, moj stari je spet pijan, rečem ti, navsezgodaj se je nasekal brandy-ja. Vso noč lahko ostanem pri tebi, in niti pogrešil me ne bo." "Vidiš, to mene veseli," sem hitel zagotavljati svojo ljubo prijateljico. "To mene veseli. Kar na kanapé sedi, in če Bog da, bo to še lep večer in še lepša noč. Toliko počakaj, da napišem drobno pisemce svoji nevesti, in prekrasno-" "Prosim, prosim," je zažvrgolela s svojim glaskom. »"Ampak, povem ti, da sem skoro ~~ljubosnmna~~ljubosumna na njo. Čakaj, čakaj!«" V tem sem jaz hitel zagotavljat svojo nevesto najzvestejše, ljubezni Vrstica 57: božjim. Ko sem ~~dogotoviI~~dogotovil to stvar, sem se odpravil na kanapé k svoji premili in predragi. Odpel sem ji svilni podvezek Vrstica 66: in posluhnila. Prst na ustnih, vsa razdražena in vznemirjena, je strmela proti vratom. »"On je! To je on, moj mož. Poznam ga po korakih. Slišiš, kako sope in se lovi po stopnjicah?«" "Res, to je on! Kaj hočeva?" » "Ali si zaprl, da ne more k nama?«" «"Dvakrat sem zavrtil ključ.«" V tem so že zadoneli udarci po vratih, in zaslišal se je glas mojega prijatelja: "Zakaj se zapiraš? Vem, da si doma. Videl sem te skozi okno. Odpri, s seboj imam steklenko brandy-ja.«" Bil sem razburjen in sem molčal. Ona v mojem naročju se je tresla in bledela. »"Odpri! Brandy-ja imam, saj vem, da ga piješ rad kot jaz, če ne, te za tožim nevesti, da sprejemaš prijateljice na stanovanju. Čakaj me, kajon.«" Še vedno sem molčal. Njegova žena se je samega strahu komaj zavedala. »"Zakaj ne odpreš? Pisal bom tudi tvoji nevesti, da podpisuješ menice na njen kredit.«" »"Saj ni res, lopov!«" je bruhnilo iz mene. Ne da bi pomislil, sem se izdal. Ona je zadrhtela in bleda, smrtno bleda je padla po divanu. "He - he, glejte ga lisjaka, kako sem ga izgnal iz luknje! Odpri hitro! Jaz umiram od žeje." ~~Jaz umiram od žeje.«~~ Vstal sem in miren in drzen stopil k vratom ter jih odprl toliko, da sem se izmuznil skozi odprtino k prijatelju. Bil je pijan, in z rokami se je opiral ob zidu, da je stal na nogah. »"Bog te je dal, dragi prijatelj,«" sem ga nagovoril in mu segel v roko. »"Bog te dal, lepo te prosim, pojdimo domov k svoji ženi. Mlada sosedka je pri meni, saj veš! To bi klel▼ ~~sem ga nagovoril in mu segel v roko.~~ ▲»Bog te dal, lepo te prosim, pojdimo domov k svoji ženi. Mlada sosedka je pri meni, saj veš! To bi klel dedec, če bi vedel! Prosim te, pojdi in, rotim te, ne pravi nikomur!«

Pavel in žena drugega: Razlika med redakcijama