Na Olševo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 57:
(Dalje sledi.)
 
Desno od potočke zijalke vodi strm pot na zahodni vrh Olševe.Plezaje po žlebu kreneš kmalu na levo,nad seboj pa zagledaš velike navpične skale,proti katerim moraš iti naravnost.Pod skalami kreneš na desno povprek čez žleb,ter prehodivši malo prodišče,dospeš do kamenitega stolpiča.dalje korakaš po strmem robu,kjer je izpoddrkljaj lahko nevaren in bi te na desno strmoglavil v globok prepad.
Na vsem južnem pobočju Olševe štrle v tej višini raztrgani grebeni.raznoliki stolpi in stolpiči,med njimi pa se vijejo strmi žlebi,pod njimi zevajo prepadi navpičnih skal,nad njimi pa se širi bujna trta do najvišjega grebena Olševe.
Od Potočke zijalke smo hodili 3/4 ure in dospeli na rob zahodnega vrha,ko smo med potoma videli na tisoče rumenih cvetov duhtečega avrikelja.od tod,kakor po vsem grebenu,je krasen razgled,zlasti na Savinske planine in bližnje Karavanke.Na vzhodu kaže nam Raduha svojo široko,razorano stran z navpičnimi skalami,poleg nje zreš v Mislinjsko in krasno Savinsko dolino,dalje raznolike vrhe in grebene,ki omejujejo Robanov kot in Logarjevo dolino.Nepopisno krasna je Logarjeva doli,ki se pred nami razprostira v vsej dolgosti in lepoti.Drzno dvigajo svoje glave Ojstrica,Planjava,Brana,Turska gora,Mrzla gora,Rinka,za katero še vidiš nekaj Skute in Grintovca.Na zahodu zapaziš Karavanke,iz katerih nas zanimata Obir in nalik grabljam grebenasta Košuta.Na sever pogled zakriva sosedna Peca.V lepem vremenu mora biti razgledd po Koroškem zelo lep,nam je megla vse zakrivala,le Savinske planine,kamor nebote obrneš oči,kazale so se v vsej lepoti,vabeč v nas pohode.
Ker je bilo dovolj časa na razpolago,veter je tudi utihnil.namenili smo se da še obiščemo vzhodni vrh Olševe.Po grebenu,ki je na nekaterih krajih zelo ozek,korakali smo na vzhod gori in doli,kajti prelaziti smo morali mnogo vrhuncev.Po nekod se mora prav paziti,kajti padec na strmo trato z gladko travo bi bil osodepoln,ker bi se najbrž ne ustavil prej,da se v žlebovih ali prepadi ubiješ.Ta greben tvori zajedno deželno mejo med Štajersmik in Koroškim.Ob takih mejah je prijetno potovati,ker včasih pri najtreznejšem ugibanju ne veš,v kateri deželi imaš eno ali obe noge.Kakemuu ujedljivemu deželanu bi to gotovo ne prijalo.
Koroško pobočje je strmo in obrastlo s pritlikovino.niže z gozdi.V dobri uri hoda od zahodnega vrha smo dospeli na najvišji vrh (1930 m),ki je ob jednem tudi trikotišče.Od tod greš dalje zelo strmo nizdoli,a ne posebno daleč.Čez 1/4 ure smo prišli do male jame,Kapljice imenovane.Dolga je blizu 10 m,široka 6 m in visoka 8 m.V njej kaplja voda,katero pastirji zbirajo,kar je za nje velike vrednosti,ker na Olševi ni nobenih studencev.Ta jama je dobro zavetišče v času slabega vremena.Do vzhodnega vrha potuješ večinoma ravno 1/2 ali 3/4 ure.Razgled je skoraj isti,le pogled v Koprivno je zanimiv.
Od tega vrha smo korakali nekoliko poševno nizdoli po strmi trati; spodej se nahaja mala in slaba pastirska kočica.Dalje je pot še bolj strm.Čez 3/4 ure dospeš do gozda,po katerem korakaš prijetno 1/4 ure do Prodnika,v daljni 1/4 ure do Štifterja,kjer je rojstna hiša našega rojaka prof.Štifterja,ki službuje v Kalugi na Ruskem in je bil pred nekaj leti za posebno vspešno pučevanje odlikovan.Nekaj črez pol ure pa si v Solčavi.
Pod Olševo stanuje tudi kmet Mecesnik,kateri je dobro znan radi strojev.Napravil si je velikansko kolo,katero mu napeljana voda goni,kolo pa žene razne stroje, n. pr. slamoreznico,mlatilni,čistilni stroj,žago,stroj za sekanje stelje; tudi ima pripravo s katero vozi gnoj na strmo ležeče njive,kakor poljske pridelke navkeber. Mecesnik je samouk,a bi se marsikateri inženir kaj pri njem naučil.
[[Kategorija: V javni lasti]]
[[Kategorija: Planinski vestnik]]