O Vodnikovem Vršacu: Razlika med redakcijama

Na društvenem večeru „Slov. plan. društva" dne 11. novembra 1.1896. je govoril prof. Fr. LevečLevec o „Vršacu" ter izrazil željo, da bi izkušalo Slov. plan. društvo dognati, kateri vrli v Triglavskem pogorju je dičnega pesnika Valentina Vodnika „Vršac".

5 milimetrov zahodno od kote 2377 („Knavs" po Hohenwartu str. 57.). Vendar se nikakor ne ujema HohenwaitovHohenwartov popis te gore z Vodnikovo odo „Vršac", v

kateri tako navdušeno opeva razgled z Vršaca. Hohenwart namreč piše v svojem spisu „Auszug aus meinen Alpenreisen-Tagebüchern über die krainischen Hochgebirge" na str. 57. o tem Vršacu („Verfhaz"): „Zakaj smo mi izvolili to pot, mi ni bilo znano, kajti s tega vrh a nimaš nikakega razgleda. On leži niže nego vse druge gore, in še Triglava, katerega dotlej sploh še nismo zagledali, nismo mogli videti. Ta gora je sestavljena iz popolnoma preperelega apnenca in se je na vrhu najbrž podrla; še rastline ne najdeš na nji." četudi je bil Valentin Vodnik 1. 1795. na tem Vršacu, vendar ni misliti, da bi ga bil tako neznaten razgled navdušil do prekrasne ode. Ta „Vršac" bi imenoval v „geološkem oziru znameniti Vršac', kajti zanimljiv je po svojih okameninah, in gotovo je le zaradi tega šel Vodnik na ta vrh; to razvidimo tudi iz pisma, katero je pisal Zois V. Vodniku dne 5. septembra 1. 1795. V tem pismu piše med drugimi rečmi o kameninah na Vršacu in v njegovem okolišču. Hohenwart omenja tudi v prej imenovanem spisu goro Knavs, „ki se naslanja kakor visok stolp na Vršac in se vzdiguje proti nebu s svojimi navpičnimi in nepristopnimi skalnimi stenami in se odtod vidi, kakor da bi bil višji od Triglava, katerega popolnoma zakriva". Vendar smatra Hohenwart to navidezno večjo višino Knavsovo le kot optiško prevaro. Tudi 1. 1796. je potoval V. Vodnik z grofom HohemvartomHohenvartom po Bohinjskih planinah, in sicer sta šla iz Starih Fužin črez Budno polje in Dedno polje na Ovčarijo in na Bigeljne do Zoisove koče, odtod pa na Greben , kjer sta imela prekrasen razgled na Primorsko, Koroško, Tirolsko in Laško. V. Vodnik in grof Hohenwart sta bila kar očarana ob tem razsežnem razgledu. Ker se Hohenwartov popis tega razgleda nekako ujema z odo „Vršac", bi lahko domnevali, da je Greben Vodnikov Vršac. A to ni res, kakor pozneje razvidimo.

mnenje je pa napačno." Potem nadaljuje: „Vrša„Vršac cje j e vr hvrh v mejne mmejnem pogorju ,

ki se razteza od Triglav a proti jugozahod ujugozahodu in loč iloči Kranjsko in

LipaLipah h špic ašpica (2400 m) in končno Voge lVogel (2350 m). V ti skalni steni je Vrša cVršac

G. MiilluerMüller je našel Vršac s svinčnikom zaznamovan na zemljevidu (1 : 28.800),