Potovanje okoli sveta (Črtice iz dnevnika slovenskega pomorskega častnika): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
dopolnjeno z nadaljevanjem 5 |
||
Vrstica 2:
| naslov= Potovanje okoli sveta (Črtice iz dnevnika slovenskega pomorskega častnika)
| avtor=
| izdano= ''{{mp|delo|Planinski vestnik}}'' {{mp|leto|25. januar 1898}}, leto 4, štev. 1, str. 1-4,
''{{mp|delo|Planinski vestnik}}'' {{mp|leto|25. februar 1898}}, leto 4, štev. 2, str. 17-19,
''{{mp|delo|Planinski vestnik}}'' {{mp|leto|25. marec 1898}}, leto 4, štev. 3, str. 33-35,
''{{mp|delo|Planinski vestnik}}'' {{mp|leto|25. april 1898}}, leto 4, štev. 4, str. 51-53,
''{{mp|delo|Planinski vestnik}}'' {{mp|leto|25. maja 1898}}, leto 4, štev. 5, str. 67-69,
''{{mp|delo|Planinski vestnik}}'' {{mp|leto|25. junija 1898}}, leto 4, štev. 6, str. 84-86,
''{{mp|delo|Planinski vestnik}}'' {{mp|leto|25. januar 1898}}, leto 4, štev. 7, str. 99,
''{{mp|delo|Planinski vestnik}}'' {{mp|leto|25. avgust 1898}}, leto 4, štev. 8, str. 115- 117'',
''{{mp|delo|Planinski vestnik}}'' {{mp|leto|25. september 1898}}, leto 4, štev. 9, str. 132- 134,
''{{mp|delo|Planinski vestnik}}'' {{mp|leto|25. oktober 1898}}, leto 4, štev. 10, str. 147-149,
''{{mp|delo|Planinski vestnik}}'' {{mp|leto|25. november 1898}}, leto 4, štev. 11, str. 163-165,
''{{mp|delo|Planinski vestnik}}'' {{mp|leto|25. december 1898}}, leto 4, štev. 12, str. 180-181
| vir= [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCBMWM5V/?euapi=1&query=%27keywords%3dplaninski+vestnik%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1898 dLib 4/1]
[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PIWROIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dplaninski+vestnik+1898%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25 dLib 4/2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YOX1IZTL dLib 4/3]
[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RR1J6PSL/?euapi=1&query=%27keywords%3dplaninski+vestnik%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1898 dLib 4/4]
[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-IVQCGZEX/c7726217-1dfd-43f2-93c2-bb504810359b/PDF dLib 4/5] [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PA0SBGVJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dplaninski+vestnik%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=2 dLib 4/6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WOTVBPCE/b930cda8-4803-40eb-a53a-18ebcc1f1f84/PDF dLib 4/7]
[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LOAUEGZ0/f4642d0a-3f87-4716-84e6-f44c46da0762/PDF dLib 4/8]
[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1LV9BBF/?euapi=1&query=%27keywords%3dplaninski+vestnik+1898%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25 dLib 4/9]
[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TIZLV71N dLib 10],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANPLKQB dLib 4/11],
[https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FLE6DUV4/664af095-17a0-43fd-991f-d76a44cc37a4/PDF dLib 4/12] | dovoljenje= javna last
| opombe=
| obdelano=3
}}
Vrstica 67 ⟶ 82:
Za obed imamo veliki skupni salon, kateri je radi svoje zračnosti vedno dobro obiskovan. V salonu, kateri je zelo luksurijozno in pripravno urejen, je glasovir, so igralne mize, razni časopisi, seveda pri daljših traverzadah že malo zastareli, ker včasih ves mesec ne prihaja pošta na krov. Zato pa imamo poseben časopis, ki izhaja na brodu in prinaša novice na brodu ob slavnostnih prilikah v humoristični obliki.
==II.==
Vrstica 166 ⟶ 181:
(Dalje prihodnjič.)
==V.==
Radi slabe pristanišča, ki je proti morju odprto in daje le slabo zavetje ladjam, le malo obiskujejo mesto Cape Coast Castle kupčijske ladije in vsled tega promet in kupčija tu nimata dosti važnosti.Mesto samo je eno najstarejših evropskih naselbin na zahodni afrikanski obali. Zelo zanemarjeno in večinoma tudi že zapuščena velika trdnjava priča o boljših časih, katere je videlo to mesto. Sedaj imajo Angleži le malo posadko, obstoječo iz zamorskih vojakov, v mestu, katero šteje blizu 25.000 prebivalcev večinoma zamorcev, ki stanujejo nekoliko v precej čednih zidanih poslopjih v mestu; v predmestjih pa so večinoma ilovnate hiše ali male koče iz likovine. Omenjene ilovnate hiše morajo prebivalci skoro vsako leto z nova graditi, ker močni dež v deževnem času tako izpere in podkoplje to jednostavno zidovje, da se stene razkrušijo in poderejo. Videli smo tudi mnogo takih na pol razrušenih poslopjih, katero potem ali z nova gradijo ali pa popolnoma zapusté. Mestna okolica je krasna in plodna, tropično rastlinstvo tudi tu spreminja sicer dolgočasno gričasto deželo v krasen divji park. Mogočni drevoredi senčijo pot v to mesto.
Pristanišče je, kakor prej omenjeno, jako slabo in radi tega je tudi zveza s krajem zelo težavna. Treba je, da se poslužnjejo potniki posebnih čolnov, katere vselajo zamorci s kratkimi lopatičastimi vesli. Ti čolni pristajajo na kraj na sledeči način. z hitro vožnjo in valovjem se vsede čoln na peščeno obalo, in tedaj skočijo zamorci v vodo in s krepkimi rokami in pomočjo sledečih valov potegnejo čoln blizu na kraj; potem nalože prišlece ali tvarino na krepke rame in jih nosijo na ta način na suho. Ob obali je sploh najživahnejše gibanje. Odhajajoče in prihajajoče čolne zamorcev, ki pri veslanju prepevajo svoje enolične pesmi, spremlja vsa mestna mladina,ki se suče ves dan po pesku in skaka v bučeče valovje. Tudi ribiči oživljajo obalo, ob kateri v posebnih pečeh sušijo svoj plen. Prebivalci so večinoma Ašanti, jako krepki in čili zamorci, kateri se bavijo z ribarstvom; tudi nežni spol je v mladosti lepe in čvrste postave, barva je temno rujava.
Po mestu se nahja mnogo zlatarjev, kateri svojim primitivnim orodjem izdelavajo znane prstane z zodijakovim krogom in druge dragocenosti. Dežela je precej bogata zlata, ob deževnem vremenu pobirajo ženske in otroci po mestu samem po jarkih in strugah zlati prah, ki ga voda z ilavnoto zemljo prinaša.
Razun teh pridelkov treba, da omenjam še iz enega kosa lesa izdelane stole, katere prav umetno izrezujejo tukajšnji prebivalci in opičino kažuhovino, katera je za izvažanje precejšnje važnosti.
Odšli smo iz Cape Coast Castle 7. januarja z ugodnim vetrom in dospeli 10. po noči z jadri pred mesto Lagos, kjer smo zopet usidrali brod. Ob sužnji obali ob ustju reke Ogun na nizkem otoku Kuramo leži veliko mesto največje na zahodni afrikanski obali, Lagos. Reka Ogun je precej velika in vozijo po njej parniki daleč v nortranjo deželo. Tekom let je nasula ta reka pred mestom ob ustju mnogo zemljišča, tako da je zveza z morjem jako težavna in nevarna, včasih še celo nemogoča. Pri lepem vremenu vozijo mali parniki ob času plime čez barjero k ladjam na morje, a tudi zveza s temi posebnimi ladjami je navadno le za nekaj ur na dan mogoča; mnogo teh brodov se je že pogubilo v velikanskem valovju ob ustju, kjer je jedina pot zaznamovana s posebnimi znamenji in še zdaj se vidi v pesku mnogo teh ponesrečenih parnikov, ki pričakujejo časa, da se popolnoma pogreznejo. Radi plitve vode in vedno nemirnega morja ni vredno, da bi dvignili te brodove.
Z morja skoraj ne vidiš ničesar od mesta, katero leži popolnoma v ravnini. Nizka zelena proga ti kaže od daleč plodno vegetacijo inozemstva.
Mesto šteje med 70 do 90 tisoč prebivalcev, ki so večinoma zamorci, Evropcev stanuje v mestu kakih 500. Po narodnosti so Angleži in Nemci, ki stanujejo v svojih faktorijah v obrambo sovražnih napadov, obzidanih z visokim zidovjem. Oni preskrbujejo kupčijo med inozemstvom in vnanjimi deželami.
Mesto je jako bogato in se nahajajo tu zamorci, ki imajo nešteto bogastva izključujejo angleško srebro, zakopano in skrito. to bogastvo pa imajo še od časa, ko so kupčevali s sužnji. Iz Angleške prihaja na leto blizu 66000L. v deželo, katera svota se pogubi večinoma v nenaitljivih breznih teh bogatašev.
Življenje po ulicah je zelo živahno, vse mesto je, rekel bi, velik trg. Prodajalka ob prodajalki sede zamorke ob cesti im prodajajo različne polske pridelke in importovane stvari, večinoma steklene bisere in drug lišp, katerega z veseljem kupujejo prebivalci. Skoraj pod vsakim drevesom vidiš brijače. Čudna je navada, da brijejo otroke po glavi, izvzvemši nekaj lis na vrhu glave, še celó obrvi revčkom obrijejo. Mati drži revčka med mučno operacijo in ti ga ponuja tujcem ako ga kočeš kupiti.
Vojaštva sedaj ni nič v mestu, le mnogobrojna mestna straža, katera je prav dobro urejena, skrbi za red in mir. Glavna trgovina v deželi je s palmovim oljem, večinoma se izvaža oljkino zrno, koje prihaja po reki do mesta, kjer se preklada na omenjen parnike, ki ga zopet oddajejo na velike transoceanične brodove.
Za mestom se razteza široko močvirje, katero je vzrok nezdravemu podnebju, mrzlici v teh krajih se ubrani le malo Evropcev.
Vegetacija je jako plodna. Različne vrste palm dvigajo svoje krasne vrhove nad tropičnim grmovjem, ob katerem cveto najkrasuejše cvetlice.
Mesto ima ob morju lepe moderne hiše slikovite koče zamorcev pa stoje ob strani širokega drevoreda ob obali. Sredi mesta je le malo zidanih poslopij: lepa mohamedavska mošeja priča o velikem številu mohamedancev, kojo vero sploh zamorci tako radi sprejemajo, ker zahteva od naravno tako lenega ljudstva v življenju malo napora in mu po smrti obljubuje najkrasnejše večno življenje. To ugaja najbolj zamorcem. Tudi na ulicah zapazuješ mnogokrat mohamedanske šole. Okoli zamorca z velikim trubanom in veliko palico vidiš na stotine otrok, ki v vnemelodičnem zboru prepevajo lslamove psalme. Zanimivo, je da na trgu kopčujejo še s kaori (neko vrsto školjk): 300 teh polževih lušin ima vrednost 1 penny = 4 krajcerje. Nas je sprejel prijazno nemški konzul, ki je priredil tudi zanimiv ples;zamorske dame,našopirjene po evropski šegi prejšnjega stoletja so koketovale prav po vzoru njih olikanih sestra na evropskih plesih.poskušale so tudi ponemati one v plesanju,a v njih umetnosti še dolog niso dosegle svojih vzorov;vsaj mislim,da se nihče ni ločil teškega srca od teh afrikanskih krasotic.
12.decembra smo odšli že zopet iz lagosa z jadri pri jako ugodnem vetru.veter je pa kmalu precej opešal,tako da smo dospeli šele 20.decembra do zliva reke Dualla,kjer smo s parom pluli ob nizkem obrežju proti severu.Ker je reka na več mestih jako plitva in zemljevidi precej nezanesljivi, usidrali smo brod kaeih 12 milj pod naselbino Kamerun.
Z našim parnikom nam je bilo mogoče v treh urah dospeti do postaje,kjer so usidrane nemške štacijske ladje.Sperber in Hijena.Častniki nemških brodov so nas jako prijazno sprejeli in se veselili,da zopet enkrat vidijo ljudi belega obličja.
==VI.==
Vrstica 330 ⟶ 377:
==XII.==
(Konec)
Z dokaj neugodnim vetrom smo se oddaljevali počasi od svobodne Amerike proti vzhodu.
| |||