Wikivir

Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Plantanana (pogovor | prispevki)
4.400 urejanj
Plantanana (pogovor | prispevki)
4.400 urejanj
Vrstica 198:
Toda vendar je ostala.
 
Minili so meseci. Jok se prav nič ni spremenil. Mica, prej vesela in razposajena, pa je postajala čedalje bolj zadirčna. Najbolj jo je jezilo, ker so jo spraševali vedno pogosteje z besedami, še bolj s pogledi, kdaj bo zibala. Z Jokom je že takoj prve dni po poroki začela ravnati kakor s hlapcem, zadnje čase pa je postala naravnost tako strašna, da je bilo celo ponižnemu Joku dovolj. Šel je kh gospodu župniku in mu potožil svoje težave. Župnik je takoj dal poklicati Mico.
 
»Kako je z vama?« jo je trdo prijel.
je, da je dobil v hišo krepko ženo, saj se je gospodu župniku in mu potožil svoje težave. zadnje ase že res naveli al kuhanja in dru- Župnik je takoj dal poklicati Mico.
 
gih ženskih del. Tudi nekam pretiha mu je »Kako je z vama?« jo je trdo prijel. postala hiša, Mica pa je imela glas, ki je kar Mica dolgo ni izpregovorila; ko pa je odmeval po hiši. Res, v asih mu je bilo, da župnik ponovno vprašal, je vendar z muko
»KajMica bidolgo zdaini rajši:izpregovorila; aliko najpa razveljavimje po-župnik hiponovno kar posko ilvprašal, objelje nevestovendar inz zavriskal.muko povedala, da njun zakon ni takšen, kakršen rokobi alimoral zaobljubo?«biti. Župnik se je zelo začudil.
 
Toda vselej tedaj se je oglasilo od nekod ne- bi moral biti. Župnik se je zelo za udil.
kaj strašnega. Sredi smeha se mu je lice »Kako vendar? Kako pa je bilo tedaj pred zresnilo, beseda mu je zastala v grlu in stem- poroko ?«
 
nilo se mu je pred o mi ob misli, kako naj Mica je nekaj asa v zadregi gladila pred- spravi v sklad svojo zaobljubo in to, kar se pasnik, naposled pa je le priznala:
Mica je nekaj časa v zadregi gladila predpasnik, naposled pa je le priznala:
pravkar dogaja. Dobro je bilo, da ni utegnil »Saj ni ni bilo, gospod župnik «
 
Jok je bii) v hudi zadregi in ni vedel, kaj naj odgovori, zato je župnik nadaljeval:▼
»Saj nič ni bilo, gospod župnik.«
»Ali boš ostal zvest svoji zaobljubi in boš ostal sam vse življenje ali pa bi rajši delil svoje življenjske skrbi in radosti z Mico?▼
 
mnogo razmiš/jati o tem, kajti že mu je na- »Tako?« je planil župnik od mize. »Vi ste Kaj ho eš? Eno ali drugo!«
pil»Tako?« starešina,je žeplanil sežupnik jeod nevestamize. nagnila»Vi k nje-ste se torej drznile mene samega prevariti. Saj »Gospodtako župniknisem mogel verjeti,« jeko Jokpoznam zaJoka, eltoda sramežljivotako ste napeljale reč, da bi še samega hudobca preslepile! Mati toliko da ni svoje grešne duše izjokala.«
 
mu, še celo Gabova Liza se je oglašala ne- tako nisem mogel verjeti, ko poznam Joka, in zmedeno, » e je tako, pa bi rajši Mico ...«; prestano: »Bog živi ženina, Bog živi!« Veno- toda tako ste napeljale re , da bi še samega •
Mica se je spustila v jok, zatrjujo zatrjujoč, da se je celo sama spo etkaspočetka branila, toda mati jo je prisilila.▼
mer si je želel, da bi as še no asneje pote- kal; a z grozo je moral kon no opaziti, ka- ko so svatje pospravili drugo jed za drugo, se naposled zabavali le še ob vinu; in že so za eli odhajati drug za drugim, še nekaj
 
hudobca preslepile! Mati toliko da ni svoje grešne duše izjokala.«
Župnik je dolgo togoten hodil po sobi gor in dol, končno pa se je postavil pred Mico in dejal:
▲Mica se je spustila v jok, zatrjujo , da se je celo sama spo etka branila, toda mati jo je prisilila.
 
»Pa se imata rada, to se pravi, ali ga imaš ti?«
 
Mica je dvignila oči, si obrisala solze in pogledala župniku naravnost v oči:
 
»Saj ni napačen, dober človek je. Samo, kaj hočeva tako ... in brez otrok ...«
 
Župnik je še nekaj časa stopal po sobi, nato pa dejal Mici, naj gre po svojega moža.
 
Čez dobro uro je vstopil Jok. Župnik ga je prav tako osorno nagovoril kakor prej Mico:
 
»Kaj je z vama?«
 
»Saj sem se branil, gospod župnik,« je dejal Jok ves prestrašen.
 
»Branil, branil že, toda jasno nisi povedal!«
 
»Saj sem hotel, pa me niste hoteli poslušati,« je Jok pogumneje nadaljeval.
 
»Pa povej zdaj, kako je!«
 
Jok je povedal župniku, kakšno zaobljubo je napravil in zakaj. Župnik se je nato dolgo zamislil, naposled pa izpregovoril:
 
»Kaj bi zdaj rajši: ali naj razveljavim poroko ali zaobljubo?«
 
▲Jok je bii)bil v hudi zadregi in ni vedel, kaj naj odgovori, zato je župnik nadaljeval:
 
▲»Ali boš ostal zvest svoji zaobljubi in boš ostal sam vse življenje ali pa bi rajši delil svoje življenjske skrbi in radosti z Mico? Kaj hočeš? Eno ali drugo!«
 
»Gospod župnik,« je Jok začel sramežljivo in zmedeno, »če je tako, pa bi rajši Mico ...«
 
In ni še minila pomlad, ko si je Mica že prepevala okoli hiše in je Jok spet z vedrim in svečanim obrazom prižigal sveče v cerkvi.
 
[[Kategorija:Dela leta 1937]]
[[Kategorija:Anton Ingolič]]
[[Kategorija:Kratka proza]]
[[Kategorija:Domovina]]
Pridobljeno iz »https://sl.wikisource.org/wiki/Kako_je_Mihov_Jok_postal_pravi_zakonski_mož«