Pravična in resnična pisma spectabilisova: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 643:
Gospa Pavlina Pajkova, katere jaz sicer ne poznam, kakor tudi ona mene ne pozna, me je zgrabila z roko brez srca za moj nežni ušesni lopar in me je stresla tako, da sem čutil v svojej spectabelskej duši drugo izdanje zagrebškega velikega potresa od 9. novembra 1880. leta.
Kako more gospa Pavlina Pajkova huda biti, če jaz pohvalim „Ljubljanski Zvon" za voljo originalnosti njegove (Rokovojači in kritika, o tem je bil govor), si pač ne morem raztolmačiti; če rečem, da je Petronela lepa, sem li rekel, da je Pavlina grda? Mislim, da se kaj takega ne dá sklepati.
Novela „Roka in srce" gospe Pavline Pajkove v „Kresu" je originalno delo pisateljice, pravi gospa Pavlina, in jaz jej vse to verujem, še kaj rad, celo veseli me, da i gospa ume in hoče pisati originalne novele. Nego da bi za to, ker je gospa Pavlina Pajkova dala svojej noveli ime „Roka in srce", ne smel jaz reči, da „Ljubljanski Zvon" nijma „roke ni srca" pri nemških novelah, tega pač ne razumem, niti ne vem, kdo bi mi mogel zabraniti kaj tacega reči. Gospa Pavlina Pajkova menda vender nijma privilegija, da bi samo ona smela pisati kaj o roki in srci, a nobeden drug ne. Če se do dobrega razjezim, precej napišem še jaz novelo „Roka in srce", potem me pa naj toži gospa Pavlina Pajkova, ali pa na duel me naj pokliče, srce ima k temu in brez roke tudi nij, preje bi bila brez srca, nego brez roke, ker roko njeno sem skusil, o njenem srcu pa še nič zvedel nijsem.
Ko bi še zdaj nahrupili in prišli nad me g. Krsnik, Levstik in Julij pl. Kleinmayr, bi me pojeli brž ko ne, druzega si ne morem misliti. Sicer se mi dobro zdi, da me je gospa Pavlina Pajkova v šolo vzela; itak sem uže preveč „jogunast" bil, pa se bom odslej poboljšal eno malo, kolikor se bo namreč dalo in{{prelom strani}} se ne bom več zaletaval v žensko srce, ker vidim, da nijsem imel sreče, ko sem tako neoprezno upotrebil „roko in srce", mesto da sem rekel: da „Ljubljanski Zvon" nijma „noge ni očesa" pri „Hausschatzu" ali kako drugače.
Najbolj me jezi to, da sem se zameril ženskemu srcu in da sem prišel ob vso veljavo pri pisateljici, našej gospe Pavlini Pajkovej. Resnično vam povem, da bi rajši dve uri zaprt bil v karceru, kakor tist Štefan Trs, nego da sem prišel v tak neugoden položaj s tisto presneto Pavlinino roko in s tistim še bolj presnetim Pavlininim srcem!
Odslej bom na miru pustil vsako žensko „roko in srce", ne bom se več zmenil za tak drač, ko bi ga še toliko bilo v našem literarnem vrtu.
Sicer ne vem, zakaj bi se kregala midva, gospa Pavlina Pajkova in jaz spectabilis; jaz nijsem hudoben, kakor mislim, in gospa Pavlina menda tudi nij, pa če ima jako in težko roko, ima dobro srce, žensko in mehko. Malo hudobije bi bilo znabiti najti tudi pri njej, ali to jej moram oprostiti, ker je gotovo bila srdita in zelena kot okrak, ko je pisala svoje „poslano", in tej okolnosti pripisujem, da je spačila moje ime ter napisala „Spektabilis", kar ne bi smelo biti po pravici in po resnici, ker moje ime „spectabilis" nij čisto nič v žlahti z nemško besedo „Speck", ampak je beseda latinska uže od nekdaj in nij po meni na novo zvarjena in skovana.
Mislim in držim, da bode s tem-le konec polemike; gospa Pavlina Pajkova se je oglasila za svojo pisateljsko čast brez posebne potrebe, in jaz sem jej moral povedati, da je nijsem hotel žaliti, da jej nijsem nameraval kratiti pisateljskih zaslug, katerih si je pridobila brez dvojbe do zdaj pri nas.
<p align=right>{{razprto|Spectabilis.}}</p>
{{prelom strani}}
==XVIII.==
| |||