Informacijska družba: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Amadeja5 (pogovor | prispevki)
Nova stran z vsebino: Naj začnem svoj povzetek z vprašanjem, kaj je pismenost. Mar obsega le znanje branja in pisanja ali je njen pomen obsežnejši? V splošnem "biti pismen" pomeni obvladovat...
 
Brez povzetka urejanja
Vrstica 4:
"Več pismenosti kot obvladam, bolje sem upoštevan v svetu". Naj omenim branje not, komponiranje, branje zemljevida, znanje z računalnikom, uspešen pogovor s študijskimi kolegi. Omenjene besedne zveze so specialne pismenosti, kot so glasbena, kartografska, računalniška, urbana, strokovna pismenost in so sposobnosti komunikacije v zaokroženih skupinah, v specifičnih situacijah. Vsak poklic ima svoj jezik, npr. pilot, vohun, tat, avtoprevoznik, avtomehanik ... NI zaskrbljujoče, če avtomehanik ne zna postaviti svoje spletne strani; težava se pojavi, ko le-te ne zna ustvariti človek, ki se bo z njo preživljal.
S splošno pismenostjo lažje komuniciramo, smo bolj suvereni in manj pomaknjeni k manipulaciji.
Šolarji se slabo drežejo pri t.i. bralni pismenosti, a rezultati e-pismenosti so nadpovprečni. O bralni/funkcionalni pismenosti govorimo, kadar pravilno razumemo sporočila naše kulture, upoštevamo zakone vlade, vendar vsemu temu manjka ključni element - kreativnost. Ken Robinson trdi, da je kreativnost pomembnejša od opismenjevanja, Miran Hladnik pa kreativnost postavlja kot zadnjo fazo opismenjevanja.
Del splošne pismenosti je raba mobitelov in računalnikov, s katerimi pisno komuniciramo, zato ni sporno, če trdimo, da bo tovrstna pismenost izpodrinila ročne spretnosti.
Zaskrbljujoče je, kadar se ljudje iz sloja, ki skrbi za izobraževanje (šolniki, literati ... z ignoranco "opravljajo svoje funkcije" (ne priskrbijo si e-poštnega naslova, ne odgovarjajo na sporočila, ne ustvarijo spletne strani). Kot primer omenimo Društvo slovenskih pisateljev.
V družbi obstajajo ljudje, ki poskušajo zatirati razvoj komunikacijske teorije, nočejo se tovrstno izobraževati (ne vejo niti kaj Google je), najraje bi imeli družbo pišočo ponovno s peresom. Računalniki nam nalagajo vedno več dela, kar je smiselno, saj na ta način lahko preživimo prosti čas - z računalniškim delom si osmislimo življenje, saj je človek zadovoljen takrat, ko dela smiselno - ustvarjalno.
Dandanes je med pisci blogov delež žensk enak deležu moških, medtem ko prevladujejo moški v knjižnem založništvu, zato morda res ni nespametno trditi, da se bo internetna pismenost postala nov standard splošne pismenosti. Medtem ko je v Cobiss registriranih med 16.000 in 18.000 publicistov, se število uporabnikov, ki ustvarjajo bloge, članke na Wikipediji več kot 125.000, za kar so zaslužna tudi družabna omrežja, kjer je družba aktivna z objavljanjem slik, filmov, kratkih in daljših zapisov. Vlogo pišočega ljudje povezujejo s čudaštvom - pisnega kanala ne cenijo enako kot fizičnega dela (npr. popravila pralnega stroja).