Mrtvaški slikar: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Sar,Guz (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 9:
Spomin, "vesti tovariš ponižnosti, kateri, ako je povesila žalno svoje oko, odgrneš
zagrinjalo, ter milo smehljaš v preteklost.
Julija, krasna roža, ki si mi cvetela le kratko vigred; slavec Ti, ki si mi prepeval le kratki vspomladniv spomladni dan; zvezda Ti, ki Bi milo zablestela za trenotja jedne ure na obnebji mojega življenju, pozno dana a prerano mi vzeta, — Julija, kd erkolikderkoli le bivaš, tu ali tam, spominjaje se daljnega prijatelja, ali v svoji preči njega pozabivša, — v svetišči spomina hranim te vrstice, z njimi proslavljam Tebe, roža krasna!—
In kadar počivajo Tvoje oči na njih, spominjaj se daljnega prijatelja; ktteremu je na dolgem potu življenju lilo le jedno srce, srce, ki ga je umelo;
Ti, katero =je to bitje ljubilo z vso dušo, katera pa je zbežala, ko lepe sanje o prihodu zlate zore. — In moje srce je ostalo prazno, ter mirno zre v
mugladko, neskaljeno zrcalo svoje duše — a iz njegamu ne odseva več — jednako bitje. —
je zbežala, ko lepe sanje o prihodu zlate zore. —
In moje srce je ostalo prazno, ter mirno zre v gladko, neskaljeno zrcalo svoje duše — a iz njega-
mu ne odseva več — jednako bitje. —
 
Najti jo morava!" kliče Alberto, divje-ponosni, lepi, bogati tujec, kateri je že nekaj tednov zanimal bogate kroge, posebno pa krasotice Monakovske.