Ranjenec: Razlika med redakcijama

„Povej mi Karlo, oj povej mi, kje te boli? Vsaj zopet ozdraviš skoro; povej mi vendar, kje si ranjen?”“

„Oj govori vender,“ nadaljuje deva z rosnimi očmi. „Podaj mi svojo roko!”“

„Tako, to je desnica, sedaj podaj mi tudi levo svojo roko, ljubi Karlo!”“

„Hvala ti, Madonna!”“ vikne deklica. „Kako smo se bali, da so ti odstrelili roko. Bogu bodi hvala!”“ In udrle so se jej goste solze, a po mladem lici ranjenega Italijana šinila je trpka, huda bolest.

„Pa vsaj sva,”“ nadaljuje ona, „pred včerajnem, ko se je streljalo tako silovito, s Terezino klečali ter presrčno molili za Te! Včeraj že hotela sem z materjo k Tebi; a ko se mi je vrnil brat, samega straha bil je še bledejši od Tebe, pravo za pravo nesi ti tako bled, ljubi Karlo,”“ prekine se nagloma, ter mu tresočo roko pogladi lase, „da, ko je tedaj prišel brat, ter povedal nam, da si ranjen; niso me hoteli sabo. Tudi danes oddaljila sem se skrivoma, da vidim, kaj je z mojim ljubim presrčnim Karlom.”“

„Tebi so vsaj dali nekako posteljo,”“ šepeče dalje. „Drugi leže večinoma na slami.”“ Potipa z rokama pa ležišče. Na jedenkrat se zgane smrtno bleda.

„Karlo, ljubi Karlo!”“ prosi ga, stegni svoji nogi; „ne smeš si jih tako zelo sključevati, Karlo!”“

„Ne morem, oj Madonna! Kroglja iz topa me je zadela,”“ odgovarja jej medlo.

„In odtrgala ti je levo nogo?”“ vpraša ona. Oko jej je suho, strmeče.

„Da,”“ odgovori on kljubovaje, ter pogleda v vis, „levo mojo nogo — desno nogo — obe — obe!”“

Z lahnim vsklikom, ki je pa ipak le trgal srce, zgrudi se deva ob postelji. Menih, ki ju je bil poslušal, stopi bliže, ter jo dvigne. „Umiri se hči moja,”“ pravi, „Bog je usmiljen.”“

A ona odmaje z glavo ter reče tiho: „V štirih tednih bila bi najina poroka!”“