Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 1.503:
Leta 1860. se je jelo novo narodno živenje in napredovala je od istega leta tudi domača dramatika, čeravno le počasi, kajti v „naravi nima skokov“. Napravljala so se v raznih čitalnicah mala diletantiška gledišča in predstavila se je marsikatera lepa, domača igra. Sploh se je z letom 1860, ko se je obudilo društveno živenje po naših krajih, nekoliko obernilo na bolje. Pervi korak smo storili, akoravno ne v velikanski meri, vendar tako, da se smemo nadejati zdatnega napredka. Spoznavši preveliko važnost dramatike, osnovali so nekateri rodoljubi društvo v Ljubljani, katero ima gojiti ono polje. Leta 1867. se namreč ustanovi „dramatično društvo“, kateremu je namen podpirati in vsestransko pospešiti slovensko dramatiko. V ta namen je društvo jelo izdajati slovenske gledališke igre, je ustanovilo v Ljubljani posebno dramatično učilnico, da bi se v njej moči izobraževale za glediško igranje in je vsako leto po večkrat na mesec predstavljalo igrokaze.
Mnogo imamo mož, ki so se odsihmal poprijeli delovanja na dramatičnem polji. Izdajala sta zbirke slovenskih iger: {{razprto|Miroslav Vilhar in dr. Jan. Bleiweis}}. Izvirno veselo igro {{razprto|„Kteri bo“}}, je spisal '''Bogoslav Rogački''', izvirno igro {{razprto|„Samo“}} '''Fr. Remec''', igro {{razprto|„Strast in krepost“}} '''A. Kos''', veseloigro {{razprto|„Lahkoumna Emica“}} '''Ljudevit Tomšič''', dramatični prizor {{razprto|„Slovenija“}} '''J. Bilc''', (r. 1839. v Ternovem) in veseloigro {{razprto|„Novi svet“}} ter leta 1878. v lepej, doveršenej obliki: {{razprto|„Materin blagoslov“}}, igro s petjem v treh dejanjih '''Anton Klodič''', (c. k. deželn. šol. nadzornik na Primorskem Anton Klodič vitez Sabladoski; rojen leta 1836. v Hlodičih, videm. okraja). Izmed pisateljev izvirnih iger so še imenovati '''Jakob Alešovec''', vrednik v Ljubljani; rojen 1842. l. na Skaručini na Gorenskem: {{razprto|„Kdo je tat“, „Naselniki“, „Nevem“}} i. drg.; '''dr. France Celestin''', profesor vseučilišča {{prelom strani}} v Zagrebu; rojen l. 1843. v Vačah na Kranjskem; kasneje izdatelj znanstveno-poučnega dela „o Rusiji“; spisal „V Ljub- ljano jo dajmo"; Jaroslav Franjo, Štrukelj, duhovnik, rojen 1841. na Kranjskem; spisal »Slovenski Jurček" i. drg.; Janez Globočnik, (1824—1877.) »Lakomnik"; Viljem Ogrinec „Roza" i. drg. in mnogo drugih, kojih dela so uže natisnena ali pa so v natis pripravljena. Izmed pre- stavljavcev bi se lehko omenili sledeči možje: Matija Valjavec, profesor v Zagrebu; r. v Beli na Kranjskem, leta 1831. »Ajant", „1figenija vTavrij", »Sin divjine"; dr. Maks Samec, zdravnik v Kamniku „Belizar", »Krivnja", „Pijanec"; Valentin Mandelc, profesor v Karlovcu; umeri 1872. Pre- stavil: „B o g vas sprimi", »Faust", »Išče se odgoje- valec", „Moja zvezda", „Na kosilu", »Pesek v oči" i.drg.; J.Lipež,»CarLazarjevasmert";J.Makarovič „0 e s k i godec"; dr. Matija Prelog, zdravnik v Mariboru ; rojen 1813. v Hrastji pri Ljutomeru, um^rl leta 1872. »Čemi
Peter", »Zakonska sol"; J. Žepič »Čudodelni klo- buk", »Pozab1jenec";J.Zalbukovec»Domačiprepir", »Gostilnica na pošti", »Popotnika", »Snubač"; K. Severjev »Frančiška z Rimi ni"; J. Babnik »Golju- fani Starec"; Jos. Stare »Gospod Čapek", »Narprej mati", »Stara mesto mlade"; Josip Nolli »Graščak in oskerbnik", »Po polnoči"; Drag. Šavperl »Hamlet"; Fr. Rebee »Jurčkove prikazni", »Na mostu" ; J. Nav- ratil »Kljukec"; Fr. Zakrajsek, Fr. Marn, Dav. Bole, Ivan!Rak, 1. Leskovec, Luiza Pesjakova »Strup", »Z a j- č e k " in mnogo drugih.
Zdatnega napredka se smemo nadejati in v to nas uže primora marljivo delovanje »dramatičnega društva", ka- tero izdaja leto za letom lepe zbirke dramatičnih iger, naslovom »Slovenska Talija".
Okoli leta 1860., ko se je društveno živenje oživelo, pri- sijala nam je še druga vesela družba, kojej imajo Slovenci mnogo lepih knjig zahvaliti. Uže leta 1851. se je v Celovcu
| |||