Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 1.749:
Naj se nam dovoli, da kratko omenimo naše časopise in liste slovenske, koncem leta 1880.:
{{prelom strani}}
1. humoristični list {{razprto|„Brencelj“}}, v lažnjivi obleki; v Ljubljani; letnik deseti. — 2. {{razprto|„Cerkveni glasbenik“}}, organ Cecilijinega društva v Ljubljani; letnik tretji. Z muzikalnimi prilogami. Izhaja po jedenkrat na mesec. — 3. {{razprto|„Cvetje z vertov sv. Frančiška“}}, mesečni list za verno slovensko ljudstvo; v Gorici, letnik pervi. Izhaja po jedenkrat na mesec v zvezkih po dve poli. — 4. {{razprto|„Edinost“}}, glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko; v Terstu, peti tečaj. Izhaja po jedenkrat na teden. — 5. {{razprto|„Jugoslovanski stenograf“}}, izhaja vsak drug mesec v Zagrebu in donaša v novejšem času slovnico bolgarskega jezika s poukom v slovenskem jeziku. — 6. {{razprto|„Novice“}}, gospodarske, obertniške in narodne; v Ljubljani, vsak teden jedenkrat; osem in trideseti tečaj. — 7. {{razprto|„Popotnik“}}, list za šolo in dom; pervo leto. Izhaja dvakrat na mesec v Celji. — 8. politično-poučen list {{razprto|„Prijatel“}} v Budapesti. — 9. {{razprto|„Slovenec“}}, političen list za slovenski narod; letnik osmi, v Ljubljani, trikrat na teden. — 10. {{razprto|„Slovenska čebela“}}, družbeni list za prijatelje čebelarstva po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Izhaja vsak mesec v Ljubljani; osmi tečaj. — 11. {{razprto|„Slovenski gospodar“}}, list ljudstvu v pouk; izdaja kat. tiskovno društvo v Mariboru vsak teden jedenkrat. Tečaj štirinajsti. Ovi list ima dve prilogi in sicer gospodarstveno po štajerskej kmetijskej družbi in cerkveno. — 12. {{razprto|„Slovenski narod“}}, izhaja vsak dan v Ljubljani; letnik trinajsti. — 13. {{razprto|„Slovenski prijatelj“}}, duhovn. list, ki izhaja po jedenkrat na mesec v Celovcu; tečaj devet in dvajseti. — 14. političen list {{razprto|„Soča“}} v Gorici; tečaj deseti; izhaja vsak teden po jedenkrat. — 15. {{razprto|„Šola“}}, glasilo goriških učiteljev; leto pervo. Izhaja v zvezkih vsako četertletje. — 16. {{razprto|„Učiteljski tovarš“}}, list za šolo in dom. Dvajseti tečaj. Izhaja po dvakrat na mesec v Ljubljani. — 17. {{razprto|„Vertec“}}, časopis s podobami za slovensko mladino; deseti tečaj. Izhaja po jedenkrat na mesec v Ljubljani. — 18. {{razprto|„Zgodnja danica“}}, katolišk, cerkven list v Ljubljani. Vsak teden jedenkrat v tri in tridesetem tečaji. — Potem {{prelom strani}} „Zvon“ na Dunaji, mesto katerega sta nastopila z letom 1881. leposlovno-znanstvena lista: 19. „Kres“, v Celovcu in 20. „Ljubljanski zvon“ v Ljubljani. Vsak mesec jeden zvezek. Mimo tega 21. „Slovenski pravnik“ v Ljubljani. — Ogromno število dvajset in jeden! Velik korak tedaj od dne 31. avgusta 1843., ko je odbor družbe kmetijske Kopitarju na Dunaj poslal perve številke takrat jedinega lista „Novic“.
Tudi '''umetnosti''' polje se je v novejšem času razcvetelo, posebno pa smo po izverstnih skladbah za petje in godbo, po mnogobrojnih vzglednih muzikalijah in vsakoverstnih, hvalevrednih napevih v stroki petja in godbe velik korak napravili. V to je v pervi versti pripomogla „združena moč“. Mimo „družbe sv. Mohora“, „slovenske matice“ in „dramatičnega društva“ se je v naših dneh in to leta 1872. ustanovila „Glasbena matica“ in leta 1877. „Cecilijino društvo“ v Ljubljani. „Glasbena matica“ dela na to, da vzraste slovenska glasbena literatura in priobčuje v to sverho kompozicije za društvene in domače zabave, za cerkev in šolo. Ona je izdala do leta 1881. veliko glasbenega gradiva, ugajajočega posameznemu pevcu in pevki, pevskim zborom ter igralcem na glasovir in orgije. Od nje imamo do sedaj 72 glasbenih proizvodov. Veliko in važno nalogo je prevzela, kajti ravno glasba, vredjeno petje pospešuje ljudstveno izobraženje glede jezika, duševnega razvoja in moralne kreposti. Blizo slično je „Cecilijino društvo“, ki si je izbralo v svoj delokrog gojitev strogo cerkvenega petja in cerkvene glasbe ter tudi izdaja svoje muzikalije in oskerbljuje posebno šolo za orglavce.
Sploh pa bi na polji umetnosti domače, ki je še precej mlada in šibka, uže lehko imenovali nekatere hvalevredne može in to v stroki petja in glasbe, kiparstva in slikarstva. Naj slede domačih nam mož znana imena: Belar Lavoslav, nadučitelj v Ljubljani; Förster Anton, učitelj godbe in petja; Fleišman J., pevovodja; Anton Hajdrih, učitelj, umerl leta 1878.; oče Angelik Hribar, redovnik frančiškan v Ljubljani; {{prelom strani}}
| |||