Bratranec: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 479:
in pri tem je pokazala na posteljo, ki
je stala poleg in je bila prej gotovo materina.
Vzdih, ki se je širil po sobi, je
bil še vedno nasičen s težkim vonjem
svežih rož in voščenih sveč, ki so gorele čez dan ob mrtvi teti. In ta zrak
je legal na pljuča tako težko in ne
prijetno, da sem jo opomnil, naj odpre okno, a ona je odkimala.
»Zunaj je mrzlo in mala dva se
lahko prehladita. Tretja soba je bila
itak cel dan zaprta, tam je zrak
svež.«
Pazno in rahlo sva zaprla za seboj vrata druge sobe in res es mi je
zazdelo, ko sem vstopil v tretjo sobo,
ki je bila jasno razsvetljena in okusno opremljena, kot da sem prišel popolnoma v drugo stanovanje.
Velika svetilka s širokim zelenkastim senčnikom je gorela pod stropom, da je bilo razsvetljeno vse do
zadnjega kota, v peči je prijetno prasketal ogenj in na mizi je bil pripravljen samovar, nekaj peciva in
košarica sadja.
Odložil sem površnik in sedel na
divan, medtem, ko je Kristina zažgala v samovarju in pristavila čaj.
»Sedaj pa mi povej, kako si živel na Dunaju in v Pragi in čas nama bo hitro minul. Na strahove še pomislila ne bom,« je dejala smehljaje in
sedla tako blizu mene, da se me je
dotikala s svojim gorkim telesom, in
pripovedoval sem ji o vsem, kar se
mi je zdelo, da jo le količkaj zanima,
ko pa sem se naveličal, sem jo opomnil:
"Sedaj pa mi povej ti kaj o svojem življenju. Ženina imaš gotovo
že!«
Pogledala me je očitajoče in spoznal sem takoj, da ji to vprašanje ni
bilo po volji.
»Da, oče me sili z nekim trgovcem na Dolenjskem, a meni je naravnost zopern...«
Okno se je lahno streslo in Kristina je vztrepetala in pobledela.
»Kaj je bilo to?« je zaječala preplašeno in se primaknila še bliže k
meni.
»Nič. Veter je zunaj. Že prej je
bilo nebo oblačno, skoro gotovo bo
deževalo."
»Ti." je dejala poltiho in se ozrla plašno na vrata sosedne sobe — jaz nocoj ne pojdem spat. Tu pri tebi ostanem — mene je tako grozno
strah...«
»Kristina , ne bodi vendar otroč ja!«
A tistikrat so zazvenele šipe, kakor nalašč še glasneje in čutil sem,
kako ji trepeče telo.
Položil sem ji desnico okrog
vratu in jo pritegnil k sebi. Niti z
malenkostnim gibom se ni branila, a
vendar sem zapazil, ko je položila
svojo lepo, črno glavo na mojo ramo,
da ji utripljejo oči hitreje in zelo ne
mirno... In dolgo ni izpregovoril
nobeden izmed naju.
Kristina , jmzn o j e že.« se m j o
opomni l naftosle d »pojd i v po
steljo. «
Pogledal a m e je malc e začuden o
i n n i tako j odgovorila .
Naposle d se j e dvignil a počas i
i n opazi l sem , d a j e postal a nekak o
zamišljena . Tod a pr i vrati h j e zope t
I »ostal a . »Pojd i z menoj , «m i j e namig
nil a — »i n ugasn i luč.«
Stori l sem , kako r j e želel a i n ved
n o težj e m i j e bil o v prsi h . . . Diha l
s e m hitrej e i n natank o se m čutil, ka
k i * s e m i tres e desnica , k o se m privi l
i n ugasni l luč . — — —
Sedaj i>a sedi t u sem,« me je po
prosil a šefietaje, k o je Zašumela po
stelj a i n se j e zagrnil a z mehk o |>ernieo .
»temu, « se m s e hote l obotavlja
t i , a še predn o j e mogl a ponovit i dru
gič , se m primakni l sto l že čist o h po
stelj i i n s e s komolce m nasloni l n a
/glavje , d a sv a s i bil a z obrazo m po
ginom a blizu .
Rahl o se j e dvigal a i n zope t pa
dal a odej a na d njenim i mladim i prs i
i n ko t d a j i j e vroče , j e iztegnil a bel o
desnic o in m e prijel a za roko .
»Naslon i se i n zaspi,« m i j e šepnil a i n prijetn o m e j e poboža l p o
obraz u nje n topl i dih . I n nasloni l
s e m s e pole g nj e tak o blizu , d a se m
čutil prijetn o toplot o njeneg a mla
deg a telesa . Sam o še mal o čas a j e
pustil a rok o v moj i desnici , nat o j e
odrinil a odejo skor o d o pas u i n m e
privil a k seb i z obem a rokama . Mo j
obra z j e počiva l o b njene m i n čutil
sem . kak o išč e moji h ustni c žejn o i n
strastn o . . .
K o m e j e poljubila , j e zavzdih
nil a skor o boječe :
»Fran , n e bod i hu d — ja z t e
ima m tak o rada... « T u j e mo j pri
povedovale c Fra n Zaloka r nekolik o
obmolknil . Namrši l j e obrv i i n tem
n a senc a m u j e legl a v obraz . A že
če z hi p j e nadaljeval :
» I n s tisti m trenotko m s e j e pri
čelo . N e lažem . če va m povem , d a
s e m s e zaljubi l v Kristin o ko t še v
noben o dekl e d o tedaj , i n zavest , d a
m e ljub i on a pra v tak o iskreno , m e
j e delal a srečnega . Cist o drugače n
pome n j e zadobil o o d teda j moj e živ -
ljenje, v popolnom a drugačn i luč i se m
gleda l svoj o bodočnos t i n čuti l se m v
seb i tolik o moč i i n volje , d a se m se
čudil sa m svojem u stremljenj u . . .
Takra t se m bi l sice r še ubo g i n po t
d o cilj a j e bil a še prece j dolg a — tri ,
štir i let a b i še moral a čakati , d a se
poročiva , a ka j j e bil o nam a tri , štir i
leta , k o sv a s i bil a dru g drugem u
v s e .. . bodočnos t .. . življenj e .. .
večnost.. . C e b i izgubi l Kristino , b i
izgubi l vse ! Nikol i nise m bi l bogv e
kak o vne t z a ženske , zdel e s o se m i
v s e tak o neodkritosrčne , a kada r j e
bil a pr i men i Kristina , se m bi l
bre z moč i i n se m s e zaveda l l e enega ,
d a j e vs a moj a mo č i n odločnos t od
visn a edin o o d nje . — Dane s s e m i
z d i vs e skupa j smešno , al i spomin i
n a tist e večere , k i se m ji h prežive l ž
njo , živ e v moje m src u še vedn o i n
n e vem , č e bod o kda j umrli.. .
(Kosec p
| |||