|
nobeden izmed naju.
»Kristina , jmznpozno o j eje že.,« se m jsem ojo
opomnil naposled — »pojdi v posteljo.«
opomni l naftosle d »pojd i v po
steljo. «
Pogledala me je malce začudeno
Pogledal a m e je malc e začuden o
iin nni n i tako jtakoj odgovorila .
Naposle d se j e dvignil a počas i
Naposled se je dvignila počasi
i n opazi l sem , d a j e postal a nekak o
in opazil sem, da je postala nekako
zamišljena . Tod a pr i vrati h j e zope t
zamišljena. Toda pri vratih je zopet
I »ostal a . »Pojd i z menoj , «m i j e namig
nilpostala. a»Pojdi —z »imenoj,« nmi ugasnje namignila — »in iugasni luč.«
Stori l sem , kako r j e želel a i n ved
nStoril osem, težjkakor eje mželela iin jvedno etežje bilmi oje bilo v prsi h prsih. . . Diha lDihal
sem hitreje in natanko sem čutil, kako se mi trese desnica, ko sem privil
s e m hitrej e i n natank o se m čutil, ka
in ugasnil luč. — — —
k i * s e m i tres e desnica , k o se m privi l
i n ugasni l luč . — — —
Sedaj i>apa sedi t utu sem,« me je popoprosila šepetaje, ko je zašumela postelja in se je zagrnila z mehko pernico.
prosil a šefietaje, k o je Zašumela po
»Čemu« se m se hotel obotavljati, a še predno je mogla ponoviti drugič, sem primaknil stol že čisto h postelji in se s komolcem naslonil na
stelj a i n se j e zagrnil a z mehk o |>ernieo .
vzglavje, da sva si bila z obrazom popolnoma blizu.
»temu, « se m s e hote l obotavlja
t i , a še predn o j e mogl a ponovit i dru
Rahlo se je dvigala in zopet padala odeja nad njenimi mladimi prsi
gič , se m primakni l sto l že čist o h po
in kot da ji je vroče, je iztegnila belo
stelj i i n s e s komolce m nasloni l n a
desnico in me prijela za roko.
/glavje , d a sv a s i bil a z obrazo m po
ginom a blizu .
»Nasloni se in zaspi,« mi je šepnila in prijetno me je pobožal po
Rahl o se j e dvigal a i n zope t pa
obrazu njen topli dih. In naslonil
dal a odej a na d njenim i mladim i prs i
sem se poleg nje tako blizu, da sem
i n ko t d a j i j e vroče , j e iztegnil a bel o
čutil prijetno toploto njenega mladega telesa. Samo še malo časa je
desnic o in m e prijel a za roko .
pustila roko v moji desnici, nato je
»Naslon i se i n zaspi,« m i j e šepnil a i n prijetn o m e j e poboža l p o
odrinila odejo skoro do pasu in me
obraz u nje n topl i dih . I n nasloni l
privila k sebi z obema rokama. Moj
s e m s e pole g nj e tak o blizu , d a se m
obraz je počival ob njenem in čutil
čutil prijetn o toplot o njeneg a mla
sem, kako išče mojih ustnic žejno in
deg a telesa . Sam o še mal o čas a j e
strastno...
pustil a rok o v moj i desnici , nat o j e
odrinil a odejo skor o d o pas u i n m e
Ko me je poljubila, je zavzdihnila skoro boječe:
privil a k seb i z obem a rokama . Mo j
obra z j e počiva l o b njene m i n čutil
»Fran, ne bodi hud — jaz te
sem . kak o išč e moji h ustni c žejn o i n
imam tako rada...« Tu je moj pripovedovalec Fran Zalokar nekoliko
strastn o . . .
obmolknil. Namršil je obrvi in temna senca mu je legla v obraz. A že
K o m e j e poljubila , j e zavzdih
čez hip je nadaljeval:
nil a skor o boječe :
»Fran , n e bod i hu d — ja z t e
»In s tistim trenotkom se je pričelo. Ne lažem, če vam povem, da
ima m tak o rada... « T u j e mo j pri
sem se zaljubil v Kristino kot še v
povedovale c Fra n Zaloka r nekolik o
nobeno dekle do tedaj, in zavest, da
obmolknil . Namrši l j e obrv i i n tem
me ljubi ona prav tako iskreno, me
n a senc a m u j e legl a v obraz . A že
je delala srečnega. Čisto drugačen
če z hi p j e nadaljeval :
pomen je zadobilo od tedaj moje življenje, v popolnoma drugačni luči sem
» I n s tisti m trenotko m s e j e pri
gledal svojo bodočnost in čutil sem v
čelo . N e lažem . če va m povem , d a
sebi toliko moči in volje, da sem se
s e m s e zaljubi l v Kristin o ko t še v
čudil sam svojemu stremljenju...
noben o dekl e d o tedaj , i n zavest , d a
Takrat sem bil sicer še ubog in pot
m e ljub i on a pra v tak o iskreno , m e
do cilja je bila še precej dolga — tri,
j e delal a srečnega . Cist o drugače n
štiri leta bi še morala čakati, da se
pome n j e zadobil o o d teda j moj e živ -
poročiva, a kaj je bilo nama tri, štiri
ljenje, v popolnom a drugačn i luč i se m
leta, ko sva si bila dru drugemu
gleda l svoj o bodočnos t i n čuti l se m v
vse... bodočnost... življenje...
seb i tolik o moč i i n volje , d a se m se
večnost... Če bi izgubil Kristino, bi
čudil sa m svojem u stremljenj u . . .
izgubil vse! Nikoli nisem bil bogve
Takra t se m bi l sice r še ubo g i n po t
kako vnet za ženske, zdele so se mi
d o cilj a j e bil a še prece j dolg a — tri ,
vse tako neodkritosrčne, a kadar je
štir i let a b i še moral a čakati , d a se
bila pri meni Kristina, sem bil
poročiva , a ka j j e bil o nam a tri , štir i
brez moči in sem se zavedal le enega,
leta , k o sv a s i bil a dru g drugem u
da je vsa moja moč in odločnost odvisna edino od nje. — Danes sem mi
v s e .. . bodočnos t .. . življenj e .. .
zdi vse skupaj smešno, ali spomini
večnost.. . C e b i izgubi l Kristino , b i
na tiste večere, ki sem jih preživel ž
izgubi l vse ! Nikol i nise m bi l bogv e
njo, žive v mojem srcu še vedno in
kak o vne t z a ženske , zdel e s o se m i
ne vem, če bodo kdaj umrli...
v s e tak o neodkritosrčne , a kada r j e
bil a pr i men i Kristina , se m bi l
bre z moč i i n se m s e zaveda l l e enega ,
d a j e vs a moj a mo č i n odločnos t od
visn a edin o o d nje . — Dane s s e m i
z d i vs e skupa j smešno , al i spomin i
n a tist e večere , k i se m ji h prežive l ž
njo , živ e v moje m src u še vedn o i n
n e vem , č e bod o kda j umrli.. .
(Kosec p
| 