Vestalkina ljubezen: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 346:
Bilo mu je, kakor da mora poklekniti
in skloniti glavo k njenim nogam.
Mirne in čiste oči so ga uzrle.
Njihova svetloba se je skrila za hip
pod dolgimi trepalnicami. Stebri in
tla so se zamajala... Zrl jo je ves
čas in čutil, da se ji mora razodeti na kakršenkoli način. Ali kako ji naj pove? Kako ji naj odkrije udano spoštovane in vso ljubezen?
Še enkrat se je ozrla vanj. Nekaj radostnega in silnega je objelo mladeniča.
Približno ga ji je to silno, da se je zdelo Valerijanu, kakor bi se potopile oči iz najbližje bližine v njene, kakor bi se roke svečenice dotaknile njegovih lic.
Pijan tajnih čustev in svetlobe se je vračal domov. Hitel je kakor bi se bal,
da ga ne sreča kdo izmed njegovih znancev in prijateljev. Obdala sta ga življenje in hrum in zazdelo se mu je tesno sredi teh bučečih valov.
V hišo je došel sel iz Konstantinovega tabora. Več se ni skrivalo, da zapleše Konstantin krvavi ples z Maksencijem. Ta se je jel v naglici napravljati nanj. In tedaj se je pokazalo, da je udana Maksenciju le telesna straža in maloštevilna druga vojska. Gospodar Rima je ukazal pleniti po hišah bogatih Rimljanov. S tem plenom je vzdrževal, bogsto nagrajal svoje vojake in vabil nove bojevnike v svoj tabor. Z nasilnim svojim početjem je še bolj žalil meščane , mnogoštevilni kristjani mu že itak niso zaupali. Navzlic ediktu, s katerim jim je zagotovil svobodo, je Maksencij izvrševal, dejanja, ki so pričala, da tudi kristjani nimajo ničesar pričakovati od Maksencija.
Zato so se zbirali kristjani in pogani v Konstantinovem taboru. Papež Melhijad je poslal tjakaj mnogo duhovnikov, ki so dobili velik vpliv na samega Konstantina.
Stari sel, vdan še
razo«l«*ti n a
kakršenkoli način. Ali kako ji naj
pove l Kak o j i na j scftrij e udan o >|x»-
štovanj e i n VM I lju?»» /» n
S e enkra t se j e ozrl a vanj. Neka j
radostneg a i n silneg a j e objel o mla
deniča . Približal o g a ji j e t o silno , d a
s e j»- zdel o Valerijami , kako r b i s e j*>-
lopile oči i z najbližje bližine v njene ,
kako r bi s e rok e svećenice dotaknil e
njegovi h lic .
Pija n tajni h čuvste v i n svetlob e
>e j e vrača l domov . Hite l je kako r
b i se bal , d a g a a a sreča kd o iaasad
njegovi h znance v i n prijateljev . Ob
d a l -\ i g a življenj e i n hmii i i n za -
zileb i se m u j * -no sred i teb bu -
cečih valov.
V hišo j e doše l >*d i z Konstauti -
noveg a tals»ra. Ve č n i skrival- , da
zapleše Konstati n krvav i ple s z Ma k
ssaMijsni T a se j e je l v naglic i n a
pra v I ja t i nanj . I n t«*laj s e j e pokaza
l o , daj e udan a Maksencij u le ?. U-s M a
straža i n maloštevilna drug a vojska .
t\ «*lar Rim a j e ukaza l plenit i p o
hišah U>gatih Rimljanov . S te m ple
n o m j e vzdrževal, bogat o nabraj a I
svoj e vojak e i n vabi l nov e bojevnik e
. svo j tabor . Z nasilni m svoji m JM>-
četjem j e še bol j žalil m«*ščane. m n o
številni kri - an i m u že ita k nis o
.tupali . Navzli c ediktu , - kateri m
j i m j e zagoto \ SVOIKMIO , j e Maksen -
c i j izvrševa l d* anja , k i so pričala, d a
tud i kristajn i imaj o ničesar pričakovat i o d M r •«-1 ja .
Zat o >o zbiral i kristjan i i n
pagan i v K istantinoven i taboru .
Pape ž Melhij a je po>lal tjaka j mno
g o duhovnikov , k i so dobil i veli k
vpli v na samt -fru Konstantina .
Star i s«|. vda n še domačim ln»gov (i m i n Rimlja n prav e korenine , se j e
malc e razsrdil , k o j e t o pripovedoval .
Sporoči l j e tud i Rimljanki , d a s o
zdrav i mož i n ol>a brat a Valerijano -
v a . Najbrž e pridej o kmal u domov ,
kamo r tak o hrepene . V kratke m se
Isnlet a sprijel a ob a imperatorj a v CMI -
Ioi-ilni bitki .
Koma j j e s«-| CKIŠC I s pismom , ka -
tereg a je jMislal a Kornelij a n a svoje
g a moža. že j e došel močan isldele k
pretorijam*ev . Poveljni k se j e obna
šal zel o dostojn o i n j e naznani l Va
lerijami , d a im a |s>velje <*\ Maks**n -
eija . povabit i mladeg a moža v iinjie -
ratorjev o vojsko . I *rit i m«»ra, tl a s i ne
nakoplj e cesarjev e jeze. Sice r im a
|H>ve|jnik ukaz , d a zaplen i vs e pre
moženje, kako r se j e zajodil o dane s že
mnogi m i m peratorjevi m nasprotni
kom . Ke r j e prosil a tud i mat i mlad e
niča, j e let a šel, das i s težkim srcem .
K o j e stopi l n a ulico , je zapazi l cel o
trum o mladenič e v, k i ji h j e doletel a
enak a usoda . Me d njim i so bil i ljudj e
iz najlMigatejših i n staro«lavnih r«xloviri . Mno ^ i s«> rešili sebe i n imetj e l e
n a t a na«Mn, d a so vstopil i v Maksen -
cijev o vojsko , das i bi vzdignil i me č
najraj e zofie r trinoga .
Kmal u s o došli v pr«»torijanski
taln>r. Bil o j e t u siln o živahno , kako r
le tedaj , kada r so s«» legij e priprav
ljah ' n a Inijni pohod . Imperato r sa m
j e bi l tukaj . Njegov o lic e j e sijal o v
vladarsk i milosti . Bil o j e t o lic e do
k a j prikupljivo , das i j e kazal o sle -
dov e preidnleg a uživanja.
Vse m se j e zdelo , d a hoče impe
rato r popravit i v zadnje m času vs«\
k a r j e zagrešil na d kristjan i i n pa
gani . Njegov a milos t se j e razlil a
zadnj i da n na d cel i Rim .
Valerija n j e vide l o d bliz u Mak
se ne i j e v obraz . Ni č skrb i n i bil o po
znat i n a njem , izražal j e samoza
ves t i n zaupanj e v svoj o mo č i n do -
brohotn«>st.
Ini|s»ratorjevo povelj e se j e gla
silo , zbrat i se tretj i da n v pretorijan -
ske m talni m n a vežbanje . Novinc i s o
prisegl i vprič o vs e rimsk e posadk e
i n cesarja .
Valerija n n i spa l skor o vs o noč.
V s e njegov e misl i so bil e posvečene
njej , k i g a j e bil a rešila. Njegov o
edin o hre|sMienj e j e bilo , videt i jo ,
slišati nje n glas , j i povedat i navzli c
vsak i nevarnosti , kak o j o obožuje .
Hrepenenj e j e rastl o z vsaki m tre
nutkom . Ba l se n i smrt i same , a zde
l o se m u j e neka j groznega , d a b i g a
dohitel a v boj u smr t predn o b i ve -
stalk i reke l »pa r besedi«. Skleni l je ,
d a stor i t o i n na j velja , ka r hoče.
Jedv a se j e zdanilo , k o j e vsta l
i n odhite l v mesto . Zdel o se m u j e
čudno, d a j e že tolik o ljud i n a nogah .
Množic e s o bil e razburjene . Gotov o
z«>pet ka k izrede n dogodek . P o foru
m u i n drugo d so hodili . Marsikd o ji h
j e gleda l s sovražnim i očmi.
Nehot e se j e spomni l Valerija n
n a Maksencija . Kmal u j e izvedel , d a
j e provzročitel j razburjenost i re s cesar . N a njegov o povelj e so napadl i
vojak i ponoč i eneg a izme d najbol j
bogati h Rimljano v i n izropal i cel o
njegov o hišo. Tore j Maksenci j nit i
seda j n i moge l brzdat i svoj e lakom
nosti ! Premagova l se j e l e e n dan !
K e r j e pr i napad u izgubi l splošno
priljubljen i Rimljan , k i se j e zoper -
stavi l cesarjevi m vojako m s sinov i
i n sužnji, življenje , j e ogorčenos t
siln o naraščala.
Valerija n j e hite l s forum a prot i
Vestine m svetišču. Bi l j e prvi ! Kako r
v tist i strašni noči, tak o se j e skri l
tud i seda j z a veli k kip , k i j e sta l v
nekak i kapelici , vzidan i v steno .
Težk o i n mučno j e bil o čakanje.
Pomisli l j e stoinstokrat , ka j j i poreče, kak o j i pad e k nogam. .
»Bogovi , bodit e usmiljeni ! Tak o
j e vzdihni l parkrat , das i n i verje l
vanje . »Sam o t o na j še dosežem, pot e m na j umrem! «
Ljudstv o j e odšlo. I z svojeg a
skrivališč a j e vide l Valerijan , kak o
j e izginil a tud i on a skoz i znan a
majhna vratca. Koma j se je vzdrževal, da ni planil za njo, jo vzel v na
je in bežal ž njo.
< a par trenutkov aa se vratc a
j »pet odprla. Pojavil a se je ona. Stopal a j* - |*M'-a-si in tiho prot i svetišči -
n i n i vratom. Glasn o in silno m u j e
utripalo srce. Bil j e kakor v brezumju
in sam ni vedel, kdaj j e padel pred
Iijene noge.
Mirno zrle vestalkine oči mla
deniča.
»Zahvaljujem ae ti, o svečeaica
\Vstt- ! Vrnil a si m i življenje, ki j e
tvoje sedaj. Ljubim tel»e in hoče m
»tleti in mora m vedeti, ljubi li tudi
tvoj* * -r«-»* m»*n»! \l* -iee r umrem! «
Obje l je njeni nogi , glav a m u j e
klonil a k tlom. Vest i na svećenica j e
'-tala kakor ki p sredi svetišča. Njen e
• i s«, bile poln e usmiljenja in Ijul**zni .
Povej, reci, pnj e ne v stanem,«
šepetal Valerijan. »Zapr i vrata ,
nihč e naju ne vidi! « Prosim te , reci
vuno . bodi usmiljena! Al i m e
ljubiš t «
Povzdignil je mladenič k nje j oči,
katerih so tekl e solze .
Pojdi, « j e zašepetala i n se do -
iknil a s prst i njegovih li c
iteci , prosim ! Skloni l j e zope t
glavo k tlom . Zilel o M * m u je, d a čuti
vedno njen o rok o i n sliki pntladk i
• i- K o pa j e hote l zret i v njen e oči,
tli bilo svećenice.
(Dalje prihodnjič.)
| |||