Mala pevka: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dejanji 1, 2 |
dejanje 3 |
||
Vrstica 28:
|-
| [[#Tretje dejanje.|Tretje.]]
| [[#1. nastop. 3|1.]] [[#2. nastop. 3|2.]] [[#3. nastop. 3|3.]] [[#4. nastop. 3|4.]] [[#5. nastop. 3|5.]] [[#6. nastop. 3|6.]] [[#7. nastop. 2|7.]] [[#8. nastop.|8.]] [[#9. nastop.|9.]] [[#10. nastop.|10.]]
|-
| [[#Četrto dejanje.|Četrto.]]
Vrstica 770:
To je danes prvokrat, da se dete od mene loči. Zato se ji toliko britko zdi. Tudi meni se tako godi. Tudi jaz sem zdaj prvič sama tukaj med skalovjem. Dosti bolj in žalostno se mi zdaj dozdeva. O da bi se le detetu nič žalega ne prigodilo. – Ko bi se mi Zalika s svojo tovaršico v kakov prepad pogreznila, – to bi bilo za-me strašneje, kakor tukaj med pečinami pomankanja konec vzeti.
== Tretje dejanje. ==
<small>(Na prijaznem griču lična kmečka hiša s trsovjem obraščena, od sadunosnih dreves obdana. Pod košatim orehom stoji mizica in klop okoli nje.)</small>
=== 1. nastop. ===
Zalika. Pastarica.
{{Razprto|Pastarica}}.
<small>(Pelja jagnje.)</small> Glej v tej pristavi stanujejo prav premožni in dobri ljudje. Tukaj začni peti, in videla boš, da to bodo lepo obdarovali. Tačas bodem jaz svoje jagnje domov spravila. Moja mati se bodo razveselili, da sem izgubljeno ovčko zopet našla. Kadar tukaj opraviš idi taj, kder uni dve smreki vidiš. Od tistod bodeš hišico zagledala, in stezo, ki črez zelene travnike ravno taj do nje pelja. Tam sem jaz doma; tamkaj se zopet snideve! Bog te obvari!
{{Razprto|Zalika}}.
Srečno hodi. Še enkrat se ti lepo zahvalim.
=== 2. nastop. ===
{{Razprto|Zalika}}.
Oh Bog! kako težko mi je vendar pri srci, zdaj ko bi imela za košček kruha peti. Rajši bi se jokala, kakor pela. Vendar nočem se uboštva sramovati. Nezakrivljeno siromaštvo ni sramota, pravijo mati, kakor tudi nezasluženo bogastvo nobena čast. <small>(Začne strune ubirati, – gre bliže k oknu in zapoje:)</small>
<poem>
Po trati zeleni
Fantiček igrá,
Pri jezeru sinjem
Veselo skakljá.
Z obrežja se mila
Mu roža smeji,
Povodna je lil'ja,
Prelepo cveti.
In fantek poda se
V globoko vodó;
Rad vtrgal cvetlico
Bi tamkaj lepó.
Zdaj mati zavpije:
Oh dete, gorjé!
Utonil boš v vodi –
Ne hodi naprê!
Pa fantek ne mara
Za matrni svet;
In pravi: "Jaz hočem
To rožo imet'."
Predaleč se nagne –
Spodrkne z nogo,
Več videlo nij ga
Nobeno okó.
In mati nesrečna
Na glas zakriči,
Iz cele da vasi
Vse vkupaj hiti.
"Ubogajte deca,
Kar star'ši rekô,
Da vam se enaka
Zgodila ne bo!"
</poem>
<small>(Med tem, da poje, gleda dvoje otrok skozi okno in posluša petje; kmetica pride iz lope, se prijazno smehlja, ker se ji pesen dopade.)</small>
=== 3. nastop. ===
Zalika. Kmetica.
{{Razprto|Kmetica}}.
<small>(Stopi iz lope in ogleduje Zaliko.)</small> Kako je neki ta deklica tukaj sim med hribe pot našla? Po obleki se mi dozdeva, da mora od daleč biti, in njeno milo belo lice razodeva, da je imenitnega stanu, morebiti celo žlahna gospodična. <small>(Stopi bliže.)</small> Bog te pozdravi, moja ljubka! Ti ja poješ, kakor angelček iz raja, in si tudi prijazna in mila, kakor angel božji. – Kaj ti bom dala za tvojo prelepo pesen?
{{Razprto|Zalika}}.
Lačna sem, dajte mi malo kruha in mleka! Za božjo voljo vas prosim, dajte mi.
{{Razprto|Kmetica}}.
To boš koj dobila, in še več druzega. Le majheno potrpi. <small>(Gre v hišo.)</small>
{{Razprto|Zalika}}.
Oh, to jo dobra žena! Skoraj da tako ljubezniva, kakor moja mati! Hvala bodi Bogu, da sem prvič simkaj šla. Zdaj mi je že leže pri srci. <small>(Miško, Barica in Cilika pridejo iz hiše.)</small>
=== 4. nastop. ===
Miško, Barica, Cilika, Zalika.
{{Razprto|Miško}}.
<small>(Pride s kruhom.)</small> Na, dekle, tukaj imaš velik kos kruha! Mleka boš kmalu dobila.
{{Razprto|Barica}}.
<small>(Nese počasi skledico polno mleka, in jo postavi na mizo.)</small> Tukaj je prav sladko mleko! Vsedi se na klop tu sim le v senco, nadrobi si kruha v mleko in jej?
{{Razprto|Cilika}}.
<small>(Prinese sadja v pletarci, in postavi na mizo.)</small> Tu imaš jabelka in gruške; in povej mi vendar, kako ti je ime?
{{Razprto|Zalika}}.
Bog vam povrni, ljubi otroci, in vaši ljubi materi. <small>(Se vsede, kitaro na klop položivša.)</small> Zalika je meni ime.
{{Razprto|Cilika}}.
Zalika! vzemi vendar in jej!
{{Razprto|Barica}}.
<small>(Ogleduje in tipa Zalikino obleko.)</small> Tvoja jopica je smešno narejena. Da bi jaz tako obleko imela, bi ne beračila po svetu.
{{Razprto|Cilika}}.
<small>(Roko stegne.)</small> Zalika, daj mi svoj venček!
{{Razprto|Zalika}}.
O prav rada. Tu ga imaš. Take cvetlice v planini rastejo.
{{Razprto|Miško}}.
<small>(Gre tiho, prime za kitaro, pa čisto narobe, se vsede na tla, in skuša brenkati.)</small>
{{Razprto|Barica}}.
Čakaj Miško, jaz bom pesen od škorjančeka zapela, ti pa brenkaj zraven, kakor si slišal poprej Zaliko. <small>(Poje:)</small>
<poem>
Ko solnčice vstaja,
In rosa se maja,
Škorjanc se zbudi,
Lepó žvrgoli:
Li, li, li, li, li, li!
S peruti pomigne,
Iz njive se vzdigne,
V okroge frli,
Lepo žvrgoli:
Li, li, li, li, li, li!
Visoko on leta,
V nebesih Očeta
Veselo časti,
Lepo žvrgoli:
Li, li, li, li, li, li!
Tud' srčice moje
Naj zgodaj zapoje,
Boga naj časti,
Se naj veseli:
Li, li, li, li, li, li!
</poem>
{{Razprto|Miško}}.
Zdaj bom pa jaz eno zapel, od mlatičev! <small>(Poje:)</small>
Pika poka,
Urno roka,
Cep vrti,
Vse budi,
Karkol' spi.
Pika poka,
Snop se joka,
Vsaka lat
Mora dat'
Zrno zlat'.
Pika poka,
V kotu kopa
Manjša se;
Vdar'mo le,
H konci gre.
Pika poka,
Hlapec stoka,
Pa vesel
Bode jel
Kruhek bel.
</poem>
<small>(vstane rekoč.)</small> Daj mi, Zalika! to strunato omarico, ali kako se že ta stvar imenuje. Dam ti svojega mladega Belčeka za njo! On ti zna prav dobro plesati, vidiš, takole ko jaz. Hočeš z menoj meníti? Ti ga lehko okoli vodiš, ljudem bo kaj dopalo, ko bodo videli, da pesek tako umno plesati zna, in bodo ti vsega zadosti dali. Hočeš?
{{Razprto|Barica}}.
<small>(Poklekne na klop, in ogleduje Zalikin gosposki klobuček.)</small>
{{Razprto|Cilika}}.
<small>(Skoči materi nasproti ter ji pokaže venček.)</small> Glejte, mama! cvetlice – rudeče, rumene, bele! –
=== 5. nastop. ===
Kmetica. Poprejšnji.
{{Razprto|Kmetica}}.
<small>(Prinese na zelenem trsovem peresu sirovega masla.)</small> Vi nespodobni otroci! Nikoli vas samih ne smem pustiti. Ti Miško! pusti tisto reč na mizi, da je ne pokvariš. Ti Barica! ne osmradi ji obleke s svojo umazano roko. In ti Cilika! si ji res tiste cvetlice zberačila?
{{Razprto|Zalika}}.
Jaz sem jih rada dala. Pustite ji vendar.
{{Razprto|Kmetica}}.
Glej, ljuba Zalika, tu ti prinesem sirovega masla; sem ga ravno še le umedla.
{{Razprto|Zalika}}.
Vi ste pač dobrotljivi! Lepa hvala vam!
{{Razprto|Kmetica}}.
No, jej vendar, jej, ljuba deklica! Ti si daleč prišla!
{{Razprto|Zalika}}.
Sem se že mleka in grušek najedla. Pa če mi pustite, bom to maslo in ta kruh svoji materi nesla.
{{Razprto|Kmetica}}.
Glejte otroci! kako rada Zalika svojo mater ima. Sama je lačna, pa si vendar svojim ustom pritrga, in za svojo mater skrbi. Tako morate stariše ljubiti. – Al', Zalika! le jej, kolikor se ti poljubi; za tvojo mater ti bom kruha in masla in drugih reči toliko dala, kolikor koli bo v tvojo cenjico šlo. <small>(Benko pride.)</small>
=== 6. nastop. ===
Benko. Poprejšnji.
{{Razprto|Miško}}.
Oj, častivredni gospod Benko pridejo! <small>(vsi otroci mu skočijo nasproti in mu roko poljubijo.)</small>
{{Razprto|Zalika}}.
<small>(Vstane in stoji mirno za mizoj na svojem mestu.)</small>
{{Razprto|Benko}}.
<small>(Se blža rekoč.)</small> Dober dan, mamka! Bog bodi z vami in z vašimi otroci!
{{Razprto|Miško}}.
Nam nijste ničesa prinesli, oče Benko?
{{Razprto|Benko}}.
<small>(Potegne iz žepa bukvice, in vzeme iz njih podobo.)</small> Miško! glej, tu imas sv. evangelista Janeza. Utisni si v glavo besede, ki so na podobi zapisane: "Otroci, ljubite se med seboj!"
{{Razprto|Barica}}.
Meni tudi kaj lepega!
{{Razprto|Benko}}.
<small>(Ji da pozlačen križec.)</small> Glej! tu imaš zlat križec. Veče križe ti bo morebiti kedaj Bog poslal. Da bi te tudi tačas tolažil in moč ti dal potrpežljivo je nositi.
{{Razprto|Cilika}}.
Meni tudi kaj!
{{Razprto|Benko}}.
Tudi tebi nekaj, se ve da! Stegni mezinček, tu imaš lep prstan, blišči se kakor srebro. Pojdi sim, da ti ga bom na prstič nateknil. Glej, ni to lepo?
{{Razprto|Cilika}}.
<small>(Z glavo pokima.)</small> O čudno lepo! Jaz bi ga ne dala za sto goldinarjev ne!
{{Razprto|Benko}}.
No, me imaš pa tudi kaj rada?
{{Razprto|Cilika}}.
O da! ko bi le te dolgo kosmate brade ne imeli!
{{Razprto|Kmetica}}.
Fuj, tako ne smeš govoriti! – Otroci, se ne bodete nič zahvalili? Vas moram pač zmirom opominjati, drugače vse pozabite.
{{Razprto|Otroci}}.
<small>(Poljubijo puščavniku roko.)</small>
{{Razprto|Benko}}.
Je že dobro, že! Že velja. Bog vam daj sreče obilno, ljubi otroci. Naj doživijo stariši veliko veselja nad vami! Zato morate biti prav pobožni in pridni, se dobro učiti in radi ubogati. Bodete to storili?
{{Razprto|Barica}}.
<small>(Na glas.)</small> Ja, ja! Jaz že gotovo!
{{Razprto|Cilika}}.
Jaz tudi, jaz tudi.
{{Razprto|Miško}}.
Jaz tudi ne bom najzadnji.
{{Razprto|Benko}}.
No, te mi pa dajte roko. No le udarite, vsi troji! – Tako! tri rokice v eni roki; zdaj velja; bom videl, ali bodete pri besedi ostali.
{{Razprto|Kmetica}}.
Slišite, kaj gospod pravijo? Ako obljube ne bodete izpolnjevali, bom gospodu Benki povedala, pa vam bodo te lepe reči zopet odvzeli.
{{Razprto|Miško}}.
Jaz bom že obljubo vedno držal. Jaz sem mož beseda.
{{Razprto|Kmetica}}.
Ja, ja, ti si veliki mož ti! Zdaj pa le pojdite vsi vkupaj v hišo in pokažite stari mami, kaj ste dobili.
{{Razprto|Otroci}}.
<small>(Skočijo v hišo visoko v rokah drže svoje dari.)</small>
=== 7. nastop. ===
Benko. Kmetica. Zalika.
{{Razprto|Benko}}.
Odkod pa imate to malo deklico? Mala pevka, kakor se mi vidi? – <small>(Sam sebi.)</small> Moj Bog! to dete je kakor angelček! – <small>(K Zaliki.)</small> No deklica! daj, da te slišim! Zapoj najlepšo pesen, kar jih veš! Pa le samo en odstavek!
{{Razprto|Zalika}}.
Najlepšo pesen? – No, od bele zvončice bom zapela; ta mi je najljubša.
{{Razprto|Benko}}.
No le zapoj! beli lilji si ti nedolžna deklica čisto podobna! Le začni!
{{Razprto|Zalika}}.
<small>(Prime za kitaro, prebira strune, in začne peti.)</small>
<poem>
Premila je zvončica, lepo cveti,
Ponuja vam zvončeke bele,
Podoba jo čiste in mirne vesti,
Nedolžnosti tudi vesele.
Oznanja očeta nebeškega čast,
Uči vas zaupati v Njega oblast!
</poem>
{{Razprto|Benko}}.
<small>(Ves začuden pesen poslušajo, sam sebi.)</small> Kaj je to? To je ja odstavek tiste pesni, katero mi je danes jutro Jošt zapel, in katere kakor mi je on rekel, nobena živa duša ne zna, kakor njegova rajna žena. To se mi čudno zdi. Bog ve, znabiti bi se dalo iz tega kaj zaslediti! <small>(K Zaliki.)</small> Kako je tebi ime deklica?
{{Razprto|Zalika}}.
Zalika, častivredni gospod!
{{Razprto|Benko}}.
In kako pa tvoji materi?
{{Razprto|Zalika}}.
Matilda so.
{{Razprto|Benko}}.
<small>(Sam pri sebi.)</small> Ne bo nič, ne gre vkupaj. Mojega ljubega gosta Jošta žena se je imenovala Bogomila, in njena hčer Angelina. <small>(K Zaliki.)</small> Povej mi, ljuba Zalika, kde so pa tvoja mati?
{{Razprto|Zalika}}.
Oh daleč od tod – tam gori v planini.
{{Razprto|Benko}}.
Tam gori ja nobeni ljudje ne prebivajo! Kako ste pa vidve gori ta prišle in od česa se živite?
{{Razprto|Zalika}}.
Že dolgo, kar se vem spominjati, stanujeve midve tam gori, v revni utici. Dobrotljiv star mož naji je z delom preskrboval. Mamka so pridno pleli in šivali, jaz pa sem jim pomagala, kar sem zamogla. Za najin zaslužek nama jo dobrovoljni starček živeža donašal. Zdaj pa je umrl dobrotljivi stari Jakob! Moja mati so tako žalovali, da so še zdaj bolani.
{{Razprto|Benko}}.
To je žalostno. Ti in tvoja mati se mi v srce smilite. Pa kako se vama je potem godilo?
{{Razprto|Zalika}}.
Po Jakobovi smrti se nama je hudo godilo. Vendar imele sve še eno kozo, ki nama je mleka zadosti dajala. Ali tudi to kozo sve izgubile – pala je znad visoke pečine, in se ubila. In zdaj nimave ničesa.
{{Razprto|Benko}}.
No, zdaj pa od hrama do hrama prepevaš, da sebe in mater preživiš?
{{Razprto|Zalika}}.
Oh sila me uči, tako beračiti! Ta hiša pa je prva, pred katero pojem.
{{Razprto|Benko}}.
Kdo pa te je naučil to pesen, ki si jo ravno pela?
{{Razprto|Zalika}}.
Od svoje matere sem se je naučila. Dokler so zdravi bili, so jo večkrat popevali. Ali zdaj jim nij več mar za petje, ker tako slabi so že, da več iz ute ne morejo. Danes v jutru so se hoteli zvunaj nekoliko ohladiti, pa so skoraj da omedleli. <small>(Se razjoče.)</small> –
{{Razprto|Benko}}.
Nič ne žaluj preveč, ljubo dete! Bog bo že pomagal. Meni se zdi, tvoja mati so bili posebna prijatelica žlahne gospe, ki je bila z imenitnim knezom omožena. Tega kneza jaz poznam; danes v jutru je k meni prišel, on je dober, ljubeznjiv in premožen gospod. Tvoje petje ga bode znabiti omečilo, da te bo za svojo hčerko sprejel in tudi za tvojo mater skrbel; ker on nijma nič otrok. Moram sam s tvojo materijo govoriti. – Kako daleč so mati od tod?
{{Razprto|Zalika}}.
Mislim, dve ali tri ure hoda.
{{Razprto|Benko}}.
Nekoliko daleč jo to za-me. Vendar žalostno srce razveseliti, nam pot ne sme predolga biti. Ali mi moreš pot k materi pokazati?
{{Razprto|Zalika}}.
Oh težko bi ga znala! Neka pastarica me je sim pripeljala. Tam blizo unih dveh visokih smrek je tisto dekle doma.
{{Razprto|Kmetica}}.
To jo sosedova Marjetka. Ona vas bo spremila gospod Benko, in vam pot pokazala; saj ima zdrave in mlade noge. Ti pa Zalika boš nicoj pri nas ostala. Danes ne moreš dalje iti, ker si že vsa shojena.
{{Razprto|Zalika}}.
Oh ne! K materi mi nij nikoli predaleč.
{{Razprto|Benko}}.
To je prav lepo, deklica! da svojo mamko tako rada imaš. Ostani vedno takošna; in dobro ti bo šlo, in dolgo boš živela na zemlji.
=== 8. nastop. ===
Kmet. Poprejšnji.
{{Razprto|Kmet}}.
<small>(Pride s sekiroj na rami in Benku roko poda.)</small> Dobro jutro gospod Benko! Veseli me prav močno, da vas tukaj vidim. – Tam v hosti sem drva sekal, in videl sem vas proti našemu hramu iti; zato sem koj delo pustil, in hitel domov, da vas pozdravim, blagi gospod!
{{Razprto|Kmetica}}.
<small>(Gre med tem z Zalikino cenjico v hišo.)</small>
{{Razprto|Benko}}.
<small>(Eno roko kmetu poda, z drugo pa za palico prime rekoč.)</small> Bog vam daj ljubo dobro jutro, moj Juri! Srečni ostanite, Bog vas obvari! Moram koj zopet dalje!
{{Razprto|Kmet}}.
O, ho! Dobro jutro – in Bog obvari, vse na eno sapo, to pač ne gre! <small>(Se na drvenico nasloni.)</small> Ravno prav ste prišli; danes ostanite pri nas, bodemo vkupaj obedovali. Tačas pa mati kosilo pripravi; se bova kaj pogovorila, in kupico starine poskusila. Včeraj so mi jo pripeljali; bom videl, kaj bodete rekli. Mislim, da vam bo dišala.
{{Razprto|Benko}}.
Veste, da mi nij za močne pijače, k temu danes še tudi časa nijman. Mudi se mi. Imenitnega gosta imam, zatoraj moram hitro domov. Gredoč bi rad še k nekemu bolniku pogledal.
{{Razprto|Kmetica}}.
<small>(Pride s polno Zalikino cenjo iz lope.)</small>
{{Razprto|Benko}}.
Dobra mamka! Še eno prošnjo imam. Saj veste, da je ptuj gospod na mojem domu, katerega bi rad danes nekoliko bolje pogostil. Ali jaz mu nijman ničesa dati. Zatoraj bi vas prosil, ko bi hoteli dati dvoje piščet, nekaj jajc, sirovega masla, pšenične moke, in kar je še kaj druga pri taki priložnosti potreba. Ker bo pa za poldne že prepozno, kosila pripravljat, vas prosim, da še tudi kde kaj mrzlega priložite, kar bi moj tujec lehko brez čakanja zavžil.
{{Razprto|Kmetica}}.
O z veseljem, prav rada! Hočem mu koj pečena piščeta in nekoliko potice poslati.
{{Razprto|Benko}}.
Tudi vas, ljubi oče! bom nekaj prosil. Bodite toliko prijazni, in zanesite te reči, katere vam bodo mamka za-me pripravili gori na moj dom. Vzel bi jih sam, pa kakor veste, rad bi se gredoč še pri nekem bolniku oglasil.
{{Razprto|Kmet}}.
Da, da! zakaj pa ne! Za vas bi, ko bi treba bilo, uno goro tam-le na hrbet si naložil, in do Rima nesel.
{{Razprto|Benko}}.
Povejte tudi ptujemu gospodu, ki ga bodete v moji utici našli, da me je nepričakovana stvar zamudila, in da ne morem tako hitro nazaj priti, kakor sem obljubil. Pa hitel bodem, kar bo mogoče, in zvečer bom gotovo že spet doma. Tisti gospod so sila bogati, bodo vas Juri in vašo ženko lepo obdarovali za vse, kar jim bote prinesli, in tudi pot vam plačali.
{{Razprto|Kmetica}}.
O ko tudi vaš gospod reven bil, bi mu vendar rada postregla. Saj je Eden nad nami, ki nam bo vse obilno povrnil in poplačal.
=== 9. nastop. ===
Pastarica. Poprejšnji.
{{Razprto|Pastarica}}.
Ej Zalika, kde pa ostajaš, tako dolgo? Že sem mislila, da si pot zgrešila.
{{Razprto|Zalika}}.
Ti si me na dober kraj pripeljala. Prav prijazno so me sprejeli.
{{Razprto|Pastarica}}.
To je da! drugače bi te ne bila semkaj poslala. <small>(K ostalim.)</small> Dobro jutro, Juri! in Špela! in vam, blagi gospod Benko, dobro jutro! –
{{Razprto|Kmetica}}.
Marjeta! ravno prav si prišla. Ti moraš zdaj gospodu Benku pot pokazati v planino k bolani ženi, in Zalikino cenjo nesti.
{{Razprto|Pastarica}}.
O rada! Moji materi bo morebiti tudi prav. Al' povedat jim vendar moram poprej, da ne bodo v skrbeh, kam sem odšla.
{{Razprto|Kmetica}}.
Jaz bom sama k njim stopila in jim povedala. Tebi, ljuba Zalika, sem nekaj malega v cenjico nadevala. Povej materi, da jim to pošljem za pozdravljenje.
{{Razprto|Kmet}}.
To je prav! Samo lepa beseda človeka ne nasiti!
{{Razprto|Zalika}}.
Oh, korbica je ja do vrha polna! Lepo se vam zahvalim. Naj vam Bog povrne vso dobroto!
{{Razprto|Benko}}.
Da, to bodo gotovo! Zakaj verjemite mi, kar vi ubogim vidovam in sirotam storite, bode večni Oče nebeški vašim otrokom obilno povrnil. – Ali ljubi otroci, zdaj moramo iti. Zdrava ostanita, ljubi Juri in Špela! Bog vaji ohrani! <small>(Urno ide z Zaliko in s pastarico.)</small>
=== 10. nastop. ===
Kmet, Kmetica.
{{Razprto|Kmetica}}.
Stari oča Benko so pač prav ljubeznivi, dobrotljivi gospod! Komaj so to ubogo deklico zagledali, in o njeni bolani materi slišali, že so polni skrbi, kako bi jima pomagali. Nič ne porajtajo na svoje stare noge, nič se ne bojijo daljnega težavnega pota gori v strmo planino!
{{Razprto|Kmet}}.
Da, to jo res! dobrosrčen gospod so. Celo pa vendar nijsem zadovoljen ž njimi. Danes je, kakor veš, 25 let kar so v to puščavo prišli. Današnji dan je za njih pomenljiv, in pa za nas gorjance vse prav veseli dan. Dolgo smo se že tega dneva veselili – zdaj pa so nam vse naše veselje skazili. To me jako žali.
{{Razprto|Kmetica}}.
Saj nijso vedeli našega namena. Ali ta dan še bode mnogo slavnejši! Saj si slišal, da se proti večeru domov vrnejo. Med tem, da se bodo na planini mudili, hočemo jim kolibo prav zalo z rožami ovenčati. Ročno bom otroke na travnik poslala rožic nabirat, ti pa pojdi tačas, da jaz v kuhinji opravim, na vrt, in potrgaj, kar je razcvetenih rožic in napleti nekoliko vencev. Tudi imamo zdaj časa dovolj, da gori v njihovem stanovanji pripravimo veselo gostijo, katero smo jim tukaj pri nas narediti mislili.
{{Razprto|Kmet}}.
Izvrstna misel! – Tega ne bodo pričakovali. Z jedili, katere so za svojega ptujega gospoda pripraviti naročili, hočem tudi rože in vence seboj nesti. Ptuj gospod mi bode pomagal, da hišico lepo ovenčava. Na takošne reči so tudi gospodje bolje zastopijo, ko mi. Zato ga bomo pa tudi k gostiji povabili; zakaj pri nas velja: Kdor ne dela, naj tudi ne jê. To bode drevi lep in vesel večer za nas! Juhé! Že zdaj se mi zdi, da bi lehko zaukal! <small>(Oba odstopita.)</small>
[[Kategorija:Drame]]
| |||