V provinciji na Ruskem: Razlika med redakcijama

Vender pustimo za zdaj vse to, saj hočemo precej dnij živeti v čisto drugih krajih, kjer bode novih vtiskov povsod zadosti. Žal, da je že zopet treba zapreti se v železničini vagon — za celih šestnajst ur. Ali kaj je to! Po ruskih pojmih — skok! Biti tri ali še več dnij zaporedoma v vagonu, to se zdi junaško le takemu človeku kakor meni, ki sem lani iz domovine popal naravnost na severovzhod od Moskve v Jaroslov. Nevernim Tomažem lehko mahoma poslužim z jasnim dokazom: z nami se peljata dve gospe štirinajst ur daleč na svoje »dače«, kjer živita poleti. Prišla jima pa je v glavo »mala šala« in odpotovali sta v Moskvo, bili tam celih šest ur, nakupili v »Pasaži« nekoliko trakov in takih ženskam potrebnih rečij, in še konfektov, ki so na Ruskem dosti bolj v časti nego pri nas, in ajdi zopet nazaj.

 

 

Kajenje med ženskami je v drugače čez mero konservativni Moskvi tako razširjeno, da se zdaj že temu več ne čudim; na bolj-varih zažigajo cigaretke elegantne dame, tudi matere z deco pri sebi, na dvoreh in ulicah pa vidim takisto perice in take osebe v svoboden čas oblake proti nebu izpuščati, posebno ob nedeljah. Kadi tudi nje »podrùga« (tovarišíca), dovoljno mlada in vesela, ali tudi nervozna, posebno zaradi tega, ker je, kakor že lehko razsodite, premalo spala; odšla je z doma zapustivši možu samó vest o svojem kratkem izletu. »Mužikov« (preprostih ljudij) se boji. Nekoliko ima tudi prav; vsi, ki na postajah prihajajo in odhajajo, nosijo ga s seboj. V levo {{prelom strani}} namreč vidimo ogromne Morozovske fabrike — Moskovska in sploh notranje gubernije so središče posebno po uvedenji protekcijonizma bistro razvijajoče se industrije — kjer narod »guljajet«, kajti danes je tam kak mestni praznik.

Konkurencija vpliva jako tudi na zunanjost in notranjost parohodov, kajti vsako društvo si izkuša privabiti več pasažirjev z raznimi prednostmi. Ker imajo vsa društva še več ali menj starih parohodov, tedaj lehko študirate, kako se je komfort na njih v teku ne mnogih let izmenil. Tako so si n. pr. nekdaj pasažirji tretjega razreda bili brez strehe in še zdaj je na nekaterih k vašemu začudenju velik del palube nepokrit, dandanes pa ima na Merkurijevskih parohodih celó vsak pasažir tretjega razreda svoje posebno mesto in le v četrtem delavec leže kamorkoli med in na izdelke, kjer more zaspati. Drugi in prvi razred sta bila nekdaj v nizkih kajutah, v katerih je zmerom zrak z mokroto in s posebnim smradom napolnjen, dandanes pa imate na novih Samoletnih, Merkurijevskih in Zevekskih parohodih prekrasna mesta na vrhu v malih kajutah, v vsaki za nekoliko oseb. Okoli kajut so balkoni, kjer se morete izprehajati ali pa sedeti na svežem zraku. V salonu prvega razreda imate celo klavir. Zastonj dobite zdravila, popir in kar vam je za risanje treba. Luč je električna. Izvrsten in razmerno ne predrag bufet zadoščuje vsem željam.

 

 

==Pot od Nižnega do Kazani. ==