Wikivir

Moderna balada: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Brez povzetka urejanja
Plantanana (pogovor | prispevki)
4.400 urejanj
Brez povzetka urejanja
Vrstica 37:
 
Poljubila ga je prav na ustnice, da je šinila kri iz njenih v njegove. Kakor udari blisk v zemljo, je planila kri naprej in v toku oceana je vpila tudi v njegovem telesu.
{{prelom strani}}
 
Oba bela, prožita z blazno krvjo, sta se zamajala, kakor dva jambora in se pogreznila v valovih blazin.
 
»Ugrizni! H aHa . . . ha . . . ha . . .« topel smeh, poln življenja, je planil v mrak, ki je plul nad morjem, kjer sta se kopala dva človeka v silni strasti.
 
Ugriznil je gori na grudih, da je brizgnila blazna kri iz njenega telesa.
Vrstica 46:
»Še! še!« je prosila v divjem koprnenju.
 
Ugriznil jo je v vnovič . . . in zopet . . . vriskala je v blazni sreči.
 
Brez konca in kraja se je vlivala moč iz njega v njo in brizgala kri zopet vanj.
Vrstica 54:
Bel obraz, krvavih oči se je dvignil iz tega morja.
 
»Ne! . . . ne ti! Jela!« Zaril je prste v lase in slušal šepet pritajene vesti . . . a šepet je razmahnil krila in glasno govoril besede:
 
»Jela, tebe, lepa kakor domača zemlja, tebe sem iskal, a nisem te našel . . .«
 
»Njo?« drug obraz je planil v mrak divji, grozen v svojem prevaranju.
Vrstica 64:
On je preslišal.
 
»Jela, zdaj vem vse moje neznano hrepenenje po ljubezni in večni luči je združeno v tebi, lepi in čisti, kakor zasnežena gora v poslavljajočem se solncu . . .«
 
»Ti si me varal. Ti se vse hlinil.« Beli prsti so se ovili njegovega grla.
 
»Ne mo . . . o . . . rem. Ti si meseno koprnenje . . . Ah . . . duša . . . ni za . . . dovoljna s tem. Veš . . . razumeš?« . . .
 
»Vem! Ti hočeš proč!« . . .
 
»Da! Da!« Vstal je . . .
 
» Ne . . . ne; ne boš šel!«
 
»Bom! V duši je nekaj silnega . . . močnega od vekov . . . česar ne morem . . . ne . . . mo . . . o . . . rem udušiti . . .«
 
»Ne boš šel! ne boš!« planila je pokonci, skočila k mizici in nekaj svetlega je v loku siknilo skozi temo.
Vrstica 84:
Takrat se je zganil.
 
Planil je k njej, zvil njeno telo, da je omahnilo nazaj, iztrgal ji nož in suval, suval, da je brizgala blazna kri po stenah, pod strop . . . v njegov obraz.
 
Ječanje . . . sikanje . . . žehtenje teles . . .
 
Smrt.
Vrstica 91 ⟶ 92:
Dvoje široko odprtih oči je zrlo vanj in vpraševalo: Zakaj? Zakaj?
 
»Ne . . . vem . . . ne vem,« zgrudil se je v divjem plaču na okrvavljeno telo.
 
Kri je vsrkala solze.
Vrstica 98 ⟶ 99:
 
Počival je kakor bog sedmi dan, kajti tudi on je čutil, da je ustvaril nedeljo.
 
 
[[Kategorija:Podlistki]]
Pridobljeno iz »https://sl.wikisource.org/wiki/Moderna_balada«