O ljubezni in zakonu: Razlika med redakcijama

 

Ljubezen je iluzija, da je izvoljenka najlepša, ali da je izvoljenec čisto drugačen kot vsi drugi.

 

Noben mož ni prestar, da bi se ne ozrl za žensko, nobena žena ni tako grda, da bi ne upala dobiti moža.

 

Samec je mož, ki žensko čim dalje bolj potrebuje in je vendar čim dalje bolj zadovoljen, da še vedno ni oženjen.

 

Največja sreča v ljubezni je, če je izvoljenko poročil kdo drugi.

 

Najbridkejše v zakonu je, da misli žena, da so vsi možje prav tako ali pa še bolj neumni.

 

Nekdaj je imel en mož eno ženo in šest otrok. Danes ima lahko šest žen, a nič otrok.

 

Ljubosumnež si domišlja, da imajo drugi moški tudi tako slab okus kakor on.

 

Življenje ženino je počasno degeneriranje moževo.

 

Ženska ljubosumnost sega tudi preko groba, moška pa le do spalnice. K sreči ženske lahko odpuščajo, a težko pozabljajo.

 

Ženske imajo izvrsten spomin za vse, česar kdo zanje ni storil, a čudovito slab za vse, kar je kdorkoli kdajkoli zanje storil.

 

Ženska joka največkrat zato, da razžalosti srce drugim.

 

 

Ženska, ki mirno brez ugovora posluša, kadar se hvali drugo žensko, se stara.

 

 

 

[[Kategorija:V javni lasti]]

[[Kategorija:Podlistki]]

[[Kategorija:Humor]]

[[Kategorija: Dela leta 1921]]