Josip Brinar: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m slog - avtorjev življenjepis se že nahaja v Wikipediji |
|||
Vrstica 11:
}}
O AVTORJU
Josip Brinar se je rodil 1. novembra 1874 v majhnem zaselku Studence nad Hrastnikom. Po končanem šolanju v domačem kraju se je vpisal na mariborsko učiteljišče, kjer je leta 1893 maturiral.
Prvo učiteljsko službo je nastopil v Slovenski Bistrici, kasneje pa v Vojniku. Prav vojniški čas ga je narodnostno najbolj zaznamoval, saj so ga zaradi močno izkazovane narodne zavednosti in slovanofilstva tamkajšnji nemškutarji prijavili deželnemu šolskemu svetu in dosegli, da so ga leta 1898 premestili.
Ker je ravno v tem času uspešno opravil izpit za meščanskošolskega učitelja, je lahko nastopil službo v Brestanici, tedanjem Rajhenburgu, in Sevnici, krajše obdobje pa je poučeval tudi na meščanski šoli v Krškem.
Ko so v šolskem letu 1905/06 odprli novo slovensko meščansko šolo v Postojni, so Josipu Brinarju ponudili mesto ravnatelja. V Postojni je nato ostal do konca prve svetovne vojne, ko so Notranjsko središče zasedli Italijani. Delo v novoustanovljeni šoli pa ni bilo enostavno. Ni bilo ustrezne šolske stavbe, primanjkovalo je primernih učbenikov v slovenskem jeziku, kar vse je od Brinarja zahtevalo precej spretnosti.
Začel je pisati učbenike. Najprej je pripravil Čitanko za meščanske šole v štirih delih, za vsak letnik posebej so izhajale v letih 1909/11. Leta 1909 je napisal tudi Zgodovino za meščanske šole v treh delih za stari, srednji in novi vek. Publikacije so doživele tudi več ponatisov.
Po prvi svetovni vojni se je Brinar vrnil v Celje in prevzel ravnateljsko mesto na dekliški meščanski šoli in jo vodil do upokojitve leta 1929. Istočasno je vodil tudi celjsko gospodinjsko šolo.
Tudi v celjskem obdobju je napisal več učbenikov. Poleg večih ponatisov čitank in zgodovinskih učbenikov iz obdobja pred prvo svetovno vojno je pripravil Slovensko vadnico za višje razrede osnovnih šol in za meščanske šole, ki je izšla v Celju 1923. Njen ponatis je izšel tudi leta 1932.
Brinar je veliko preučeval tudi pedagoško literaturo, predvsem socialno pedagogiko, ki jo je želel po vzoru nemških, francoskih in švicarskih pedagogov vpeljati tudi pri nas. V tej zvezi je napisal vrsto razprav in jih objavljal v Pedagoškem letopisu. Med najpomembnejšimi Brinarjevimi strokovnimi razpravami so Utrinki iz socialne pedagogike, ki so pod psevdonimom Brinjos izšli v Popotniku.
Brinar se je veliko posvečal tudi domoznanskim temam, predvsem etimološkim raziskavam krajevnih in ledinskih imen. Njihov izvor je iskal v najrazličnejših virih, rezultate pa nato objavil v nadaljevanjih v celjski Domovini. Kasneje je izsledke objavil tudi v dveh knjižicah z naslovom Jezikovni sprehod po okolici celjski (1925) in Slovarček zemljepisnih imen, njihov izvor in pomen (1928).
Brinar je bil v prostem času strasten lovec, predvsem v času, ko je služboval na Notranjskem. Spomini na lovske pustolovščine so ga tudi pisateljsko navduševali, saj so v tej zvezi nastale številne črtice in povesti, od katerih sta najbolj znani Volk Sivar (1931) in Kosmatin, kralj notranjskih gozdov (1931).
Umrl je 11. marca 1959 v Celju.
| |||