Primož Trubar (Anton Aškerc): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 710:
Zdaj tu, zdaj tamkaj zapojó vabeč
z ubranoj pesmijo k molitvi ljudstvo
in spremljajoč obrede mašne v cerkvah.
Iz lične cerkve svete Lizabete
v Špitalski ulici se vsiplje baš
meščanov gosta pestra množica.
Vrstica 721 ⟶ 720:
Zakaj prav danes živo je tako
na cesti tej in kaj tako naglas
ljudje se razgovarjajo gredoč?
deželni tajnik Klombnar in prijatelj
njegov, ugledni mestni svetnik Pregelj.
Vrstica 734 ⟶ 732:
in ni mu treba biti žal zato,
če cerkvico prepustil mu je to-le,
kjer danes pridigal je prvikrat.«
»»Ubogi Krištof Ravbar! Kaj pomaga,
če škof ljubljanski je in pa pastir
dežele kranjske! Ta-le mladi Trubar
Vrstica 745 ⟶ 742:
V hlev luteranski k njemu radovoljna.
In stari škof kesal se bo še bridko,
da Primoža poklical je iz Celja ...«
da protestant sem že od nog do glave,
odkar poslušat hodim Trubarja.
Vrstica 758 ⟶ 754:
še zmerom se vali iz cerkve ljudstvo,
in vsem pozna na licih se veselje,
ki vliva v dušo ga ta nova vera!«
Počasi stopala sta proti mostu,
kjer stale so ob desni in ob levi
kolibe kramarske in kjer naglas
blago ponujali so pisano
zgovorni prodajalci ko na sejmu ...
»Odpustkar, hoj, odpustkar!« zakričí
za hrbtom Klombnarju in Preglju nekdo.
menih, ki z gromovitim basom svojim
namah prevpije kramarje na mostu:
Vrstica 782 ⟶ 775:
Odpustki, hoj, odpustki! Kdo jih kupi?
Sto dnij za groš srebrn, sto dnij, sto dnij!
Odpustki! Prav po ceni, prav po ceni!«
»»Odpustkar, živio, menih odpustkar!««
iz množice so orili se kriki.
Pri priči so obsuli ga ljudje
Vrstica 794 ⟶ 786:
al dražijo ga zlobni luterani.
Čimdalje bolj narašča množica
okoli njega, on pa sliši krike:
Prvi meščan.
Ná groš ti za odpustek, sveti mož!
Oh, grehov siromak imam poln koš!
Drugi meščan.
Oh, meni tudi! Ná ti groš srebrn!
Od samih grehov že ko vrag sem črn.
Tretji meščan.
Ná groš, pobožni ti, debeli stric!
Jaz tudi se bojim gorečih vic.
Hehe, res, imenitna barantija!
Najboljša v hudih časih je kupčija!
Tvoj papež v Rimu jo razume, da!
Nebeški raj prodaje in Bogá!
Peti meščan.
I, boter, ne zavidaj ga nikar!
Potreben tudi nama je denar.
Vrstica 825 ⟶ 812:
Za košček kruha tucat prosi rok.
Saj veš, kaj so očetovske skrbi!
Velika hiša — no, to šala ni!
Vse vprek kriči in sili se k menihu.
In jeden kaže bosopetcu jezik,
tam drugi vleče ga za kuto, tretji
Vrstica 834 ⟶ 820:
pa smeje se mu in mu kaže norca.
Četrti pa udaril je s pestjó
po hrbtu starega odpustkarja ...
Med protestanti suče se menih,
vzdihuje, stoče, vpije na pomoč,
da znoj že curkoma mu kaplje s čela,
pa skuša se izmuzniti iz gneče,
uiti splošnemu zasmehovanju ...
In že od svetega Miklavža sèm
vali ljudij nov tok se proti mostu.
In zdaj je butnil živi val ob val.
»Pustite v miru svetega možá!« —
zasliši se iz vrst katoličanov —
»Vi krivoverci, divji antikristi!«
Papisti, Rimci! Vi malikovalci!
Na katoliški strani.
Brezverci in Bogá zasmehovalci!
Kaj, za odpustke pamet ste prodali?!
Rim roga vam se in se z vami šali!
Na katoliški strani.
Odpadniki pregrešni! Vi pagani!
Duševni sužnji vi zaničevani!
Na katoliški strani.
Vi puntarji, predrzni prekucuhi!
Vi vseh trinogov hlapci dolgouhi!
Na katoliški strani.
Vi zdražbarji in vi podpihovalci!
Komedijanti smešni! Vi hinavci!
Na katoliški strani.
Divjaki ste!
In vi bedaki!
Na katoliški strani.
Reve!
Vi strahopetne, bojažljive šleve!
Na katoliški strani.
Na boj!
Pa si zavihnimo rokave!
Na katoliški strani.
Poskusimo, kdo trse ima glave:
katoličani ali luterani!
Na luteranski strani.
Hej, na korajžo, bratje, someščani!
In boj se vname, prvi ljuti boj
med protestanti in papisti. Glej,
kako žaré obličja jim razgreta!
Kako vihtijo palice po glavah,
in težke padaj o že batine
|