Primož Trubar (Anton Aškerc): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 916:
Zato sem prišla danes Vas obiskat,
gospod častiti Trubar, naskrivaj;
premagati se dalje nisem mogla ...«
▲<poem>»»Bog živi te, predraga Barbara!
Kdo bil bi mislil, da se snideva
kdaj v Loki tukaj! Čudesne so poti,
Vrstica 927 ⟶ 926:
a zdaj si roža bujna, razcvetela!
In lepa si ko tista Sulamit
v visoki pesmi Salomonovi.««
▲<poem>»Povejte mi, kako se Vam godilo
▲je v letih teh in kaj ste doživeli? </poem>
▲<poem>Iz ljubih Vaših ust beseda živa
mi razodene več ko mrtva črka.
In pisali mi tudi niste često.«
Tu sédiva na klop pod jablano!
Pod nama, vidiš, teče bistra Sava,
Vrstica 982 ⟶ 978:
pa za sedaj ti rečem samo to:
V škofovski cerkvi mi ne boš sejal
več ljulike heretične! Bog s tabo!«
▲<poem>Nemilostno pokazal mi je vrata.
Potrt sem bil, zares, premagan ne!
In pridigal sem tudi še poslej
Vrstica 996 ⟶ 991:
visokimi državnimi. Ljubljano
prepuščal Lutru je slovenskemu
deset let celih ...««
▲<poem>»In naposled kdo
▲pregnal Vas je iz mesta sem na kmete?«</poem>
▲<poem>»»Nazadnje se je spomnil Ravbar spet,
da škof je pravzaprav ljubljanski še.
Naščuval proti meni je cesarja
in me prisilil, da otresel sem
ljubljanskih ulic prah bil s črevljev svojih
pa se umaknil semkaj v to tišino ...««
▲<poem>»In tukaj srečni ste med kmeti, Primož?«</poem>
▲<poem>»»Miru uživat nisem prišel sèm!
Orožje bojno moje ne počiva,
ne rjaví, preljuba Barba moja!
Vrstica 1.020 ⟶ 1.011:
Za boj se vadim neprenehoma,
za boj veliki, ki me čaka še
v bodočih dnevih v domovini naši.
za boj z ostudnim zmajem sedmoglavim,
ki praznoverstvo mu ime je grdo
Vrstica 1.059 ⟶ 1.049:
ne greš mi iz spomina in sred.
Oči mi tvoje govorijo več
ko vse nališpane besede sladke ...««
▲<poem>»Da, ljubim te, veliki vzor moj, Primož!
In če trpiš zarad resnice tí,
še jaz trpim s teboj na tem naj svetu!«</poem>
Vrstica 1.078 ⟶ 1.067:
Ljubila pa ne bova se na skrivnem
in hlinila ne bova se pred svetom
ko dva, ki jesta prepovedan sad ...
▲<poem>Pokaj? Kaj ni ustvaril modri Bog
možá in ženo? Vcepil jima ni
ljubezni svoje v dušah stvarnik sam?
Vrstica 1.100 ⟶ 1.088:
in vsakomur takrat povem v obraz:
Glej, to je moja žena Barbara!
In rakom žvižgat pojde celibat! ...««
▲<poem>Seno dišalo je na travniku
in solnce je žarelo na obzorju
in lilo po dolini žar svoj kresni.
Vrstica 1.113 ⟶ 1.100:
in po stopitvi večni hrepenečih.
Umolknil jezik je. Le iz očij
zdaj čuvstvo jima sámo govorí ...
v zavezo, ki je svet več ne razruši.</poem>
| |||