Abuna Soliman: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 108:
Ni solnčnih žarkov oginj pregoreč,
Da potnikom puščava grozo skrije,
Da barke ne premaga slap dereč
Abuna Soliman se imenuje,
Nebo in zemlja verlega spoštuje!
Vrstica 126:
Razvija nježni, divni cvet,
Ko čas spomladnega je svita,
Ko spomladí se celi svet.
===Nebo odperto.===
Vrstica 147:
Nad Veršacem zvezda miga,
Pevec njen pa v grobu spí;
Bliža se mu tudi Žiga
Dan Slovencem se rodi.
Vrstica 213:
Glas nebeški obmolčí,
Tamna zemlja ga ne čuje,
Ker v prihodnjost jek doní.
===Na razpotiji.===
Vrstica 232:
Sercé povzdiga mu pogum.
"Obvaruj Bog te, dom!"
Odpira svet se mu neznan.
Na jasno visočino pride,
Kdo je?
Širjava daleč se steguje,
Vrstica 272:
Polnó je svetih želj serce. —</poem>
===Sklep.===
»Kdor nikdar ne vidi
Krasote nebá,
Ne solnčnega svita,
Ne zvezdic zlatá:«
»Ne vé za lepoto,
Nebeški Gospod!
Ki prosto jo vživa
Na zemlji Tvoj rod.«
»Neskončno pa lepši,
Moj Stvarnik, si sam,
Neskončna Ti hvala,
Da tebe poznam!«
»Nebeško lepoto
Obetaš mi Ti,
Če zvesto Te ljubim
Do konca vsih dni.«
»Ljubilo bo večno
Te moje sercé;
Al tare in stiska
Ga eno gorjé.«
»Goreče te prosim,
Dodeli mi moč,
Da morem nevercem,
Razjasniti noč.«
»V pozabljene kraje
Pokaži mi pot,
Razganjati hočem
Oblakje tamot.«
»Kjer praznim molikom
Darovi goré,
Naj sleherno vname
Se zate sercé.«
»Slaviti Te hočem,
Saj Ti me budiš,
Na kviško me spravljaš,
Ljubó govoriš:«
»Kdor meni daruje
Življenje in svet,
Polnosti nebeške
Pokažem mu cvet!«
Abuna pogumno
Tako govorí,
Za Božjo le slavo
Sercé mu gorí.
[[Kategorija: Anton Umek]]
| |||