Signor Giannino: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 256:
staro hruško. Tù je sáma ali z netjákinjo brala in pletla.
 
Danes Minke ni bilo, pač pa je sedelsedèl »signor Giannino« ob nje
nogah in zadovoljno predel. Njega mir pa je bil kratek, kakor razvidiš iz nastopnega dogodka.
 
Gospod Gvozdan se je ta dan nenavadno kmalu vračal iz pisarnepisárne. Žalosten ni bil. Da je takó hitro prost, to ni žalilo niti njega,
niti Karota, ki je svoje veselje očitno kazal vsemu ljubljanskemu
svetu, sedaj besno dirjajoč za vozovi, sedaj podečpodéč svoje drugove.
 
Gospodarju daleč naprej švrkne pes v hišo Prikopčevo in hiti
pogledat, kaj dela njega prvi in nedosežni sovrag Giannino. — Nič!
Danes ga ni niti na strehi, niti na dvorišči 1! Pač pa zapazi Karo grešno
vesel, da so vrata na vrt — odprta!
 
Vrstica 270 ⟶ 271:
 
Neusmiljeni bogovi, kaj vam je ugajalo v neumevnem vašem
sklepu? Odvrnite psa od vrat, sicer ločite dva nedolžna človeka morda
na veke! Vi nečete? Trikrat gorjegorjè! —
 
CestoČesto že je stal črni Karo pred zaklenjenim rajem; nikdar ni
mogel vanjvánj. Prav zaradi tega pa si je slikal v pasji svoji domišljiji
ta kraj sosebnosósebno imeniten in zanimljiv. Kdo vrže torej prvi kamen
nanjnánj, da se je udal zavednemuzavêdnemu hudobnemu glasuglásu?
 
In zgodilo se je, da so stopile po mnogih, mnogih letih, kar je
Vrstica 286 ⟶ 287:
Toliko da se obrne, že glasno zalaja. Maček, maček tam pod
hruško! Vender jedenkrat! Bliskovito se zažene proti drevesu.
 
Vladimiru, pogrešajočemu Karota, vzbujale so se takoj početkoma črne slutnje, katere so se mu zdele čimdaije upravičenejše, čim
glasneje je lajal in tulil pes. Brzo steče za njim — toda vse žvižganje,
Vrstica 293 ⟶ 295:
vrgel raz sebe in se pokazal v vsi prvotni pasji surovosti. Urno in
urneje je švigal za mucem, ki se je tolikanj prestrašil, da ni skočil na
bližnje rešilno drevodrevó, temveč udaril po sredi vrta, lahkomiselno tolmačečtolmačèč si pojempójem o častičásti. takóTakó sta se drevila, bela nedolžnost in črna
pregreha, zlobni demon Ahriman za dobrim Ormuzdom, luč za temotemò
brez usmiljenja do nežnih cvetic in mladih nasadov, rezala jo po gredicah, po solati, vedno dalje, dalje ...!
 
Čudni vrišč doseže tudi indijansko tanka ušesa zborovalcev
siuškihsiûških pod skladanico. SevedaSevéda pritekopritekó takoj in obogateobogaté prizorišče
z bojevitimi svojimi osebami.
 
Vrstica 352 ⟶ 354:
</poem>
 
<references/>Ta prevod mi je blagovolil na mojo prošnjo doposlati g. prof. dr. K. G laser,
za kar mu ua tem mestu izrekam iskreno zahvalo. </references>
 
== IV. ==