|
*[[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih/Uvod|Uvod]]
*[[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih/I. Poglavje. Meščanje|I. Poglavje. Meščanje]]
*[[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih/II. Poglavje. Nemeščanje|II. poglavjePoglavje. Nemeščanje]]
*[[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih/III. Poglavje. Mestna gosposka|III. Poglavje. Mestna gosposka]]
*[[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih/IV. Poglavje. MestnaLjubljansko gosposkasodišče|IV. Poglavje. MestnaLjubljansko gosposkasodišče]]
*[[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih/V. Poglavje. Seje mestnega svéta|V. Poglavje. Seje mestnega svéta]]
I. Poglavje. Meščanje
XI i. Poglavje. Število ljubljanskih stanovnikov leta 1788 ... 279
2.) Mestni sodnik. Mož je bil jako čislana oseba. Ko
so ga spremljali po izvolitvi gospodje svetovalci dom6v, zvo-
nilo je po vseh cerkvah, na Gradu pa so pokali možnarji in
topovi. Za Ljubljano je bil to, kar za kako državo policijski
minister, in zvrševatelj vseh magistrate vih sklepov. Njemu
ni nihče rad prišel v roke. Sv. Marij ete dan, ko so volili
župana, imel je on prvo besedo. ')
3.) Špitalski mojster, oskrbnik velicega špitalskega imetja.
Srednjeveška mesta so imela jako dobra srca in so se tru-
dila starim in nesrečnim meščanom, ki so ubožali, ali sicer
bili nesposobni prislužiti si svoj kruh, kolikor moči olajšati
grenko stanje. Vsprejemali so jih v meščanski špital v Špi-
talskih ujicah ter jih preskrbljevali z vsemi potrebščinami.
„ Špital" je bila hiša za ubožce, ob jednem pa tudi bčlnica
za stare in onemogle ljudi, za najdence in za ponesrečene
matere, ki so bile otroku za očeta v zadregi. V svojih opo-
rokah so se umirajoči meščanje radi spominali meščanskega
špitala ter mu pripisavali to in ono hišo, njivo, travnik, vrt,
pristavo, gozd, zemljišče itd. Kmetje v Mt^dnem, Klečah in
Vižmarjih n. pr. so bili špitalski podložniki. '-') Tekom časa je
mešča-nski špital neizmerno obogatel. Oskrbnik njegov in nad-
špitalski mojster (erster Spitalmeister) sta bila silno mogočni
in imenitni osebi. Tudi njegova volitev se je vršila jako
slovesno, tudi njega so spremljali vsi mestni očetje po izvo-
litvi v slovesnem sprevodu domov ter mu zvonili in streljali.
4.) Jeden notranjih svetovalcev je bil prvi blagajničar
(Oberstadtcammrer). Vodil je vse mestne račune, prejemal
razven davkov, vse mestne dohodke in izplačeval, kar si je
mesto napravljalo troškov.
5.) Jiiridična posla je opravljal sindik, sestavljal je tožb6
proti deželi (Landschaft), proti vicedomu in drugim gospo-
skam, in zdeloval prošnje do cesarja. On je sestavljal tudi
sodniške odloke in razna uradna pisma. Koliko je moral
imeti ta mož juridičnega znanja ni pov6dano nikjer, vsaj
do leta 1751. ne; še le to leto je cesarica Marija Terezija
ukazala, da sindik mora biti jurist, najbolje advokat, ali
človek, ki se je vsaj uril in vadil pri kacem ljubljanskem
advokatu.')
6.) Davke so pobirali davkarji (Steuereinnehmer) in si-
cer po dva in dva v vsakem mestnem delu, dva na Velikem
1) Gerichtsprot. 1635.
3) Gerichtstprot. 1660. fol. 165.
8; Fasc. štev. lOž
;.' znradi jasnosti na kratko pono-
I ■ so iraele pravico, nadomestovati se
lini kak ud, ali so ga zunajni sve-
^■i jim je bilo treba, bodisi, da je
bodisi, da so ga vsprejeli n6tranji
■>io, takrat je nadomestila občina nje-
ihi je poklicala vAnj jednega iz srede
iviio fiko je delal zunanji sv6t, ki je
iiji sredini z možmi iz občine; nOtranji
I iidmankljaj z gospodi svetovalci zuna--
"lilo ves Čas od leta U72. do teta 1784.
da je dobil mestni zastop leta 1504. jed-
rn, ker je dovolil cesar Maksimilijan Ljub-
__ ■ ' I iii zastop je torej Štel, ako privzemamo k
"" .1 I ■ I ' sto in jednega možA. Pri tem je ostalo
■ mn.j, ,. Leta 1785. pa se je magistrat popolnoma
■•r nrit;il takšen do francoske okupacije.
■ '.liiviui ljubljanske gosposke in magistrata je razlo-
I j atiri dobe :
Dnba od početka Ljubljane do leta 1472. Mestna
• ji^' štela s sodnikom trinajst m6ž, njega in dvanajst
.u'i'v ^Geschworene).
-M Firiba od leta 1472.— 1504. Magistrat je imel v ti
.-'iliiika, dvanajst nčtranjih in Štiriindvajset zunanjih
■,-:ilrov in občino, sestavljeno iz štiritnšestdesetih mož.
■ . :;.st nem zastopu je sedelo torej sto mOž.
•■].) DiJba od leta 1504. — 1785. Mestni zastop se je po-
iiHŽil za jednega možA, župana.
4.) Di'jba od leta 1785. — 1809. Magistrat se popolnoma
nustroji.
Najvažnejši gospodje svetovalci so bili dvanajstAki, „die
I -rm /itt^olfer". Kako so si razdeljevali p6sle, posneti se ČlA
■/, SMiinižkih protokolov, ki se pričenjajo z letom 1521.
Opravljali so naslednja dostojanstva :
1.) Župan, glava magistratu, „ein Vorgeher der Stadt",
shranjeval je mestne srebeme ključe in tružico, v kateri so
bile shranjene najvažnejše listine ljubljanskega mesta.')
) Geriolitsprot. 1635.
S6
predse naj povč, kaj je slišal. Ta je dejal, da je govoril to-
ženi stavbinski mojster ž njim dolgo in mnogo v laškem je-
ziku, potem pa pristavil slovenski (in windischer Sprache):
„Kaj me je bilo treba sem v Ljubljano, kjer volijo norce in
mojstre-skaze za svetovalce, ki ne morejo dostojno oprav-
ljati svojih sliižeb in ne ukrepati tega, kar je treba. Sam
zlodej je pripeljal človeka tu sem. In čemu jih je treba to-
liko? Ko bi sedela v mestnem sv6tu dva, trije ali štirje,
mesto bi bilo za par tisočakov v letu na boljšem." Dva
svetovalca imenoval je celo naravnost, gospoda Samerlo in
mestnega pisjlrja.
Po ti izpovedbi so poklicali še neko drugo pričo. Ur-
bana Maurerja, ' in mu povšdali, kar je pravil prvi. Maurer
ni bil v svoji izpovedbi tako odločen, omahoval je ter dejal,
da ni vsega slišal, in še tistega, kar je slišal, ne si vsega
zapomnil. Toliko se je pa vedel spominjati, da je imel za-
toženi stavbinski mojster gospoda Samerlo in mestnega pi-
sarja v ustih. Na kaj pak je njegovo zabavljanje letelo, ni
vedel povedati, ker je dejal stavbinski mojster samo, da morajo
gospodje svetovalci tako plesati, kakor jim mestni pisar gode;
kajti on vodi mesto in je več kakor župan in sodnik skupaj.
Ko poslednja dva to čujeta, vstaneta ter prosita zbrane
gospode, naj stopijo tacim besedam krepko nasproti, kajti
razžaljene niso samo posamnične osebe, ampak ves mestni
zastop. Le-t^ je seveda sklenil, vtekniti stavbinskega moj-
stra v ječo. *)
Gospode svetovalce, naše prednike v mestnem zboru,
ovija nekak poveličevalen svit. Ne moremo si kaj, da ne bi
se jih s spoštovanjem spominjali, ako čitamo v Valvazorji,
da so hodili kdaj v škrlataste plašče zaviti na rotovž, kakor
nekdaj slavni rimski diktatorji ali dozi sloveče benečanske
republike. O Toda od blizu pogledam zgube ti čestiti >go-
spodje mnogo svojega svita od gospoda župana počenši pa
do zadnjega zunanjega svetovalca. Koliko znanja se je za-
htevalo od gospodov svetovalcev, in kakšnega? Zelo učenim
tem gospodom ni trebalo biti, celo znanje branja in pisanja
se ni zahtevalo. Leta 1595. voljeni župan Trevisan ni ume!
o ti umetnosti do malega nič. ^) Ker so vsi sodniški proto-
koli pisani nemški in ker so sedeli v mestnem zboru ljudje,
pripihani od vseh vetr6v sveta v Ljubljano, obravnavalo se
«) Gerichtsprot. 1551. fol. 29.
«) Valvasor, IX. pag. 699.
») Mittheil. d. hist. Ver. f. Kraia, 1867, pag. 92.
37
je v mestnih sejah brez dvojbe nemški. Zato se je želelo, da
so znali vsi mestni očetje nemški, in vendar so volili gospodje
svetovalci necega Durchlacherja več let zapored sodnikom,
dasi ta mož ni znal niti jedne nemške besede. *)
Pri sejah so mu morali torej vselej vso tvarino prevo-
diti v slovenski ali v tisti jezik, katerega je govoril. Za sod-
nika je bilo to pač res nedostatno. Kako je mogel svoje
stranke nepristranski soditi? In kdo v6, kako so mu go-
spodje svetovalci prevajali? Ali ga niso poučevali napačno,
sedaj nalašč, sedaj- iz nevednosti, saj so bili vsi neuki, pre-
prosti možje, trgovci in rokodelci, katerim je bil njihov obrt
prva briga. Še sredi minulega stoletja je poročal magistrat
sam, da se razven jednega med njimi, ni šolal v juridičnih
znanostih nobeden. Kar imajo tega znanja, pridobili so si
ga dejanski. 'O
Nevednost pa ni bila še največja hiba naših prednikov,
poklicanih voditi mestne stvari. Ali ni čudno slišati, da se
je svetovalo v popolno zbranem mestnem svetu na dan iz-
volitve novo izvoljenemu županu, naj ne ponočuje, ne igra
in popija s takimi ljudmi, ki niso na najboljšem glasu?*)
In leta 1665. svetovalo se je županu, ki so ga že tretje leto
izvolili na to cestno mesto, naj se v prihodnje požuri, da
bode svoje dolžnosti opravljal vestneje, kakor doslej ^) Leta
1601. hodil je župan vsak dan z vozom po. les v mestni log,
kar ni bilo brez izrecnega dovoljenja magistratovega nikomur
pripuščeno. Gozdni čuvaji pa ga zavohajo, in mestni sodnik
mu zarubi voz in konje. Zaradi tega je bil župan zel6 raz-
jarjen („paruber wurde der Herr Burgermeister eine Furie")
ter je odpotoval iz Ljubljane v Vipavo. Štirinajst dnij ga ni
bilo nazaj. Magistrat je hotel za ta čas, da se zopet povrne,
izvoliti mu namestnika, toda, ko se je imela vršiti voUtev,
vsprejeti ni hotel te cesti nihče. Štirinajst dnij potem pa se
je vrnil župan zopet v Ljubljano iti je prevzel županstvo,
kakor bi se čisto nič ne bilo zgodilo. ^)
Na čast svojo pa je gledal župan in ž njim vsi sveto-
valci jako zelo. Leta 1551. u. pr. je dejal župan nekemu
meščanu, naj se ne vMe na rotovži tako oblastno in ne-
spodobno. Rotovž zapustivši je dejal meščan, naj bi mi župan
O Mittheil. d. hist. Ver. f. Krain, 1867. pai-. 92
«) Fasc. štev. 102.
8) Geriehtsprot. 1568.
*) Ibid. 1665. fol. 122.
3) Ibid. 1601. fol. 214.
38
še jcden pot dejal kaj tacega — pretepel bi ga. To se je
na rotovži zvedelo in poklicali so oblastnega meščana pred
sodbo. Tu mu je srce tako upalo, da je za božjo voljo
(„um Gottes willen") prosil župana odpuščanja. Župan mu
je sicer odpustil sramotilne besede, toda kazni mu sveto-
valci niso spregledali, ampak vteknili so ga v stolp (ječo)
za štirinajst dnij. ')
Tudi ob obnašanji gospodov svetovalcev čujemo čudna
poročila. Leta 1608. se je pretepal mestni blagajnik z nekim
svetovalcem o belem dnevu, sredi ulic. Ta dogodek se je
magistratu naznanil in le-ta je pozval blagajnika, naj se
opraviči. V prvi naglici se je dal zapeljati, da se je iz jeze
odpovedal ne le, svojemu dostojanstvu blagajniškemu, ampak
celo meščanski pravici. Magistrat je vzel to na znanje, toda ker
je zmatral to odpčved razžaljivo za ves mestni svšt, obsodil
ga je na tri sto cekinov kazni. Drugi dan pa je prišel bla-
gajnik ves skesan na rotovž ter prosil, naj mu gospodje to-
variši spregledajo kazen in tudi odpoved zmatrajo, kakor da
je ni izrekel, toda le-tl niso hoteli o tem ničesa slišati. Še
le ko je tretjič za božje in poslednje sodbe volje prosil, uslišal
ga je magistrat, a resno mu je zabičil, naj se v prihodnje
nikdar več ne predrzne vesti se tako. Dokler pa ne bode
stvar dejana v red, izgubita naj oba svetovalca službe svoje. *0
Svetovalci so bili tudi ob jednem kuratorji in jerobi
svojih nedorastlih someščanov; a če so le mogli, otresli so
se tacih sitnostij, časih z vso silo. Leta 1665. n. pr. je prosil
neki svetovalec Graffhader, naj mu odvzamejo jerobstvo za
otroke necega umrlega someščana, ker je z jerobstvom že
sicer preobložen. Prosil je trikrat, ali ker so mu to prošnjo
njegovi tovariši vsak pot odbili, odložil je jerobstvo proti
njihovi volji. Obrnil se je namreč do cesarja samega in do-
bil od njega, poučivši ga napačno, oproščenje jerobstva. Ma-
gistrat se je čutil s tem tako razžaljenega, da je sklenil
Graffhadra ne le izključiti iz mestnega sveta, ampak mu
ustaviti in prepovedati cel6 njegov meščanski obrt. Toda
zagovornik Graffhadrov, pravdarski doktor Kunstl, dejal je
magistratu, da to ne gre, že zaradi cesarja ne. Toliko ga
vendar ne morejo razžaliti, da bi njegove odloke razglasili
neveljavnimi. To je magistrata nekoliko streznilo in sklenil
je le Graffhadra ne pustiti več k sejam, za prihodnje pa
zato skrbeti, da ga počasi potisnejo iz mestnega sveta. Vrhu
«J Ibid. 1551. fol. 29.
») Ibid. 1608. fol. 101.
39
tega pak se je še- pri cesarji pritožil, da je Graffhader v
svoji prošnji do njega legal ter stvari drugače povedal, ka-
keršne so bile v resnici. ')
Gospode svetovalce je bilo treba le prevelikokrat kazno-
vati, in sicer največkrat zavoljo prepira in odtod izvirajočega
razžaljenja in izneverjenja. Onečeščen svetovalec se ni smel
sej toliko časa udeleževati, dokler ni dobil od svojega raz-
žaljivca zadoščenja, ali pa se opral očitanih mu nepošte-
nostij. A ne sam6 to, da se taki svetovalci niso smeli ude-
leževati sej, ampak magistrat jih je zapiral celo v mestne
stolpe za toliko časa, dokler stvar ni bila poravnana ; vendar
v obče odličnih' svetovalcev niso zapirali radi v stolpe, kakor
druge meščane, ampak, pridrževali jih na rotovži. •^)
Celo za ukaze tovarišev svojih se gospodje svetovalci do-
stikrat niso brigali. Leta 1599. je neki svetovalec Rubida v
svoji jezi hlapca svojega, ki ga ni ubogal, kakor mu je ukazal,
na cesti z ročajem bičevim tako pretepel, da je revež za
njegovimi udarci umrl. Ker je bil Rubida svetovalec, dovo-
lili so mu, da sme ostati v svoji hiši, dokler teče preiskava
in pravda. Zabičili so mu, da ne sme v tem iz hiše ter se
ne prikazati na ulice. Zažugali so mu, da ga bodo ostro
kaznovali, ako tega ne stori, in mu vzeli celo vse njegovo
imetje. A Rubida se ni dosti zmenil zato; kmalu so ga vi-
deli ljudje na Špitalskem mostu; prišel je celo necega dn6
na rotovž, ne da bi ga kdo pozval.
To je bilo vendar preveč!
No, magistratu se ni zdelo tako. Poslal je Rubidi takšen
odlok: „ Magistrat bi sicer imel uzroka dovolj postopati proti
njemu posebno ostro in bi ga dal lehko ukleniti in zapreti;
a jemati hoče v poštev poleg njegovega dostojainstva, kakor
svetovalec, tudi njegovo visoko starost. Da se prep^rostinl
ljudem ne daje pohujšanje, ukaže se mu še jedenkrat, držati
se doma." '"*)
A tudi za ta ukaz se Rubida ni zmenil. Magistrat se-
daj ni mogel druzega storiti, kakor da ga, je prijel in zaprl
v vicedomski stolp.
1) Ibid. 1665. fol. 180.
2) Glej razne sodniške protokole.
8) Gerichtsprot. 1599. „Der Magistrat hatte wohl Ursache genug mit
scharfen Gerichtsmitteln mit „Verstrickhimg" seiner Person vorzugehen, alleiii
man wolIe neben Ansehen seiner Rathstelle aueh *auf sein Alter ein Bedenken
haben. Damit aber dem gemeinen Manne ein Geniige gesclialie, so
wird ihm nochmals auferlegt, sich zii Hause zu lialten."
40
Zdaj šele je bil Rubida voljan; obljubil je pokorščino,
na kar ga je magistrat izpustil iz stolpa. ')
Če naj veljž tudi o nekdanjih gospodih svetovalcih izrek:
„Po njihovih delih jih boste spoznali", potem nam pač ne mo-
rejo izvabljati dosti spoštovanja. Tako surov, kakor Rubida,
bilo je gospodov svetovalcev mnogo. Leta 1608. se je prišel
pritožit meščan Adam Ehrbar. Tožil je svetovalca Adama
Weissa, da je obkladal njegovo ženo, ko je šla pred dvema
dnema z neko drugo meščanko od krsta, s tacimi priimki,
ki jih ne more požreti nobena ženska, zlasti omožena ne,
in ki jih semkaj ne moremo zapisati.
Ko sta ga ženski vprašale, katero med njima misli,
pokazal je Weiss na Ehrbarico, ponavljal svoje zmerjanje
ter jo jel cel6 pretepati o belem dnevi na. trgu. Ehrbar
je prosil torej mestno gosposko, naj Weiss dokaže, da je res,
kar je govoril, ali pa naj mu dd zadoščenje zaradi razžaljenja
in se pobota ž njim zaradi tepeža.
Svetovalec Weiss se je zagovarjal, da je bil tako vinjen,
da se ne spominja skoraj ničesar. Kaj slabega ni čul ob
Ehrbarci še nikoli, ravno nasprotno so vedeli pripovedovati
ljudje samo lepe in dobre stvari o nji.
A to zagovarjanje je bila laž. Mestna gosposka mu je
dokazala, da se je v6del vsega spominjati in da se je pri
preiskavi malo prej podš^l, da v6 vse, kaj je takrat govoril,
torej naj Ehrbaru izpriča, da zasluži njegova žena vse tiste
priimke ; ker pa Weiss tega ni mogel, ukazala mu je mestna
gosposka, naj prosi Ehrbarico odpuščanja zaradi razžaljenja,
zaradi tepeža pak naj se pogodi z njenim mo-
žem. Kadar to stori, govori magistrat ž njim dalje. Zato
pa, ker se je proti cesarskim svoboščinam tako zelo pre-
grešil in sicer brez kacega uzroka, zato naj plača sto ce-
kinov kazni. Dokler ne stori vsega tega, ne sme stopiti čez
prag na rotovž.
Zatem je Weiss besedo svojo zopet snedel ter dejal, da
pripeljd človeka, ki mu je take reči ob Ehrbarici pripovedoval,
če prekliče mestni svet ravnokar izrečeno sodbo.
K^j ne, čuden takšen gospod svetovalec! Od njega me-
stno blagostanje ni moglo dosti pričakovati.
Cel6 mestno gosposko je razdražil takšen tovariš. Od-
govorila mu je, da se ji mrzi lehkomiselno omahovanje
i) Ibid.
41
Weissovo, ki pravi zdaj dž,, zdaj ne, zato plačaj kazen sto
cekinov, naj je že stvar kakeršna koli.')
Leta 1599. je razsajala po Ljubljani grozna kuga. Mestna
gosposka je napela vse moči in ukrenila, kar je le všdela in
znala, da bi to nesrečo kako zadušila; imenovala je iz svoje
srede po pet nadzornikov (provisores sanitatis), ki so mo-
rali mesto nadzorovati, in kjer so zvedeli za kacega človeka,
da je zbolel za kugo, skleniti in storiti, kar se jim je zdelo
najbolje, poleg druzega vsako tako hišo obiti z deskami.
Kuga se je vgnezdila tudi v Šentjanževem predmestji
(Vorstadt von St. Johannes). v tistem delu mesta, ki je ležal
med Blatno vasj6 in med Dunajsko cesto zadaj za sedanjo
frančiškansko (takrat avguštinsko) cerkvijo. '^ Dn6 5. av^sta
je dal magistrat to predmestje popolnoma zapreti in njegove
prebivalce ločiti od druzega svetd.
Ker so pak Šentjanževci jeli mrmrati in se je mestna
gosposka bala, da bi utegnili ograjo vlomiti, imenovala je
nalašč z^nje pet nadzornikov. Šentjanževci so bili zaprti že
sedemdeset dnij, kar planejo necega dn6 na ograjo ter jo
podro. Magistrat jih je poklical zaradi tega pršdse. Jeden
petih nadzornikov, Ostanek, namestnik špitalskega mojstra.
O Gerichtsprot. 1608. fol. 160.
') To predmestje je dobilo svoje ime po neki jako stari cerkvi, jedili
najstarejših v Ljnbjjani. Prvi je našel njeno ime Riehter (Gesch. der Stadt
Laiba^h, pag 194.), a ni vedel kaj je ž njo početi, kajti v listini iz leta 1275.
je rečeno : ,,Der dritte (so. Acker) neben der Kirehe des hI. Johannes vor
dem alt en Thor." V listinah mestnega arhiva je natanko in na mnogih
krajih rečeno: „in der Vorstadt bei St. Johannes oder bei den Discalceaten",
torej v okolici sedanje bolnične cerkve na Dunajski cesti. Da predmestje ni
dobilo tega imena šele kadar so diskalcejatje prišli okoli leta 1650. iz Šiške,
kjer 80 imeli prej v Jami (Grubenbrnnn) svoj samostan, v Ljubljano, razvidno je
že iz tega, ker se to predmestje imenuje že leta 1599. „Vorstadt bei St. Jo-
hannes", in vrhu tega tudi patron cerkve diskalcejatov ni bil sv. Janez, am-
pak sv. Jožef (Valvasor pag. 694.) Riohterja je motil izraz „St. Johannes
vor dem alten Thore". Kje so stala ta vrata je seveda težko reči ; mogoče,
da so bila kakov star rimsk ostanek, kajti na kraji sedanje Tavčarjeve hiše
so jih našli mnogo. Mogoče pa je tudi, da so že leta 1275. zaznamenovali
posamezne kraje, merivši jih časih z jako oddaljenega stališča. O cerkvi dis-
kaleejatski pravi Valvasor, da je stala .,vor dem Spitalthor", dasi je od Špi-
talskega mostu zelo oddaljena. Danes bi se nihče več tako ne mogel izraziti.
V sodniških protokolih se bere večkrat: „St. Johannes vor dem deutschen
Thor". Mogoče je, da so tudi leta 1275. zaznamenovali kraje tako, in da
., Stara vrata" niso druzega, kakor vrata pri Nemški hiši. Leta 1275. se je
iz Nemške hiše pač videlo naravnost k cerkvi sv. Janeza, ki je po mojiH mi-
slih stala nekje na Dunajski cesti. Jaz menim, da je o tem toliko menj dvo-
jiti, ker vemo, da so bili prebivalci predmestja sv. Janeza leta 1450. podlož-
niki nemškega reda.
42
torej jako imenitna oseba, dejal je pri preiskavi na rotovži,
da ne ve, kdo se je prvi lotil plot podirati, in koliko in ka-
teri so bili pri tem krivf. A jeden njegovih tovarišev ga je
izdal, rekši, da se je to vso zgodilo z Ostankovo vednostjo
in celo z njegovim privoljenjem.
In zopet nekdo drug se je izjavil, da sicer ne v6, kdo
je prvi za plot zagrabil, znano pak mu je, da je storilo to kakih
trideset moških in med njimi Ostanek sam. V nadaljni pre-
iskavi pa se je pokazalo, da je bilo pri podiranji plotii krivih
vseh pet nadzornikov. Mestni zbor jih je dal v ječo odpe-
ljati in naložil jim po deset cekinov kazni. Jednako je ka-
znoval tudi onih trideset mož, ki so ograjo podrli samo-
oblastno. ')
Sicer je res, da mine potrpežljivost lehko tudi najpotr-
pežljivejšega človeka, ako je sedemdeset dnij od vsega svetd
ločen, a nikakor ni cestno za naše prednike, da sp imeli
ravno oni, katerim se je izročilo zvrševanje zakonov, pred
njimi tako malo spoštovanja.
Takih in jednakih prigodkov je po sodniških protokolih
mnogo raztresenih. Za naše prednike niso posebno častni,
vendar pa dokazujejo nekaj, kar mora vsacega razveseliti,
da je postopala mestna gosposka nepristransko in kaznovala
vsacega ne vprašaje po tem, kdo je, in zabeležiti dala njegov
proces, dasitudi jako kratko v sodniške protokole, ki so
se med vsemi mestnimi listinami shranjevali najskrbnejše,
morda moremo pri tem le še davkarske knjige izvzeti, ki so
ohranjene skoraj popolnoma.
Vkljubu tem obilim sodniškim protokolom pa so poro-
čila o magistratu in njegovih p6slih vendar le jako pomanj-
kljiva.
Natančni pogled v organizacijo, plačo in opravila teh
gospodov svetovalcev se nam odpr^ šele z letom 1753. dasi
so me posamezne . opazke v sodniških protokolih in druzih
listinah prepričale, da je bil magistrat že od početka 16. sto-
letja tako organizovan, kakor leta 1753. Opaziti in poudar-
jati moram, da je bila Ljubljana v 16. in 17. stoletji jako
konservativno mesto in ni rada kaj izpreminjala, kar se je
prednikom zdelo dobro. Ta konservatizem je tako ostrč iz-
ražen, da se mi bo težko oporekalo, ako povem, da se v
Ljubljani tekom dveh stoletij ni znatno predrugačilo niti so-
cijalno niti politično življenje.
O Gerichtsprot. 1599.
43
Mestni zastop je kazal leta 1753. tako-le lice:
I. Notranji svet
a) France Per, župan. Plača njegova je
znašala 131 gld. 36 kr
vrhu tega je. služil še kot notranji
svetovalec 30 „ —
rt
torej vsega skupaj 161 gld. 36 kr
Do leta 1783. so se njegovi dohodki
pomnožili še za. 20 ,, — „
ki so se mu izplačevali iz Lachner- .
jeve ustanove.
b) Mestni sodnik (imena mu ne v6m).
Ta dostojanstvenik ni imel kot sodnik
nobene plače; dobival je le za zlo-
čince k smrti obsojene po 4 krajcarje
na dan za kruh, samo za tisti dan,
ko so zločinca obhajali, dobil je z^nj
gorkih jedij in tudi vina. Toda ker
je moral iz teh novcev kupiti zanj
kruha, vina in jedij, vštevati se mu ta
skromna vsotica pač ne more v plačo.
Kot nčtranji svetovalec je služil .' 30 „ —
in kot sodnik na življenje in smrt
(Bannrichter) leta 1753. . . . : . 12 „ —
leta 1783. pa 22 „ 30
in po šest odstotkov od takse, ki se je
plačevala, pri prepisovanji hiš, dalje
od takse, plačane pri inventurah, po
3 gld. na dan, od takse partikularnih
depozitov, od katerih se mu je pla-
čevalo brez ozira na vsoto po 3 gld.
c) Graffhaiden, prvi nčtranji svetovalec,
kot takšen je imel plače .... 30 „ — „
kot najstarejši svetovalec .... 10 „ — „
in kot pupilarni komisar .... 16 „ • 52 „
d) Ludovik pl. Radics, sindik, kot takšen 307 „
kot notranji svetovalec 30 „
kot računovodja 12 „
kot kriminalni asesor leta 1753 . . 15
n
n
»
leta 1783 22 ^ 30 "
vrhu tega je imel še leta 1783. kan-
V
44
celijske takse, namreč: polovico sod-
niških taks, ki sta jih prinašala ko-
mendsko in kapiteljsko posestvo „die
Commendische und Capitel gilt^.
Imel je prosto stanovanje na rotovži
in takso od prepisovanja hiš, ki je
znašala 4 gld. Zaradi tega poboljška
pa je moral dajati hrano ekspeditorju
in dvema pisš.rjema.
e) ZebuU, nčtranji svetovalec .... 30 gld. — kr.
f) Galliard, kot notranji svetovalec . . 30 „ — „
kot davkar 60 „ / — „
kot kriminalni asesor 15 „ — „
kot pupilarni komisar 16„52,„
g) France Jakob Ranilouitsch, kot no-
tranji svetovalec 30 „ — „
kot prvi blagajničar (leta 1753.) . . 105 „ 28 „
h) Gamba, kot notranji svetovalec . . 30 „ — „
i) Antinger, kot notranji svetovalec . , 30 „ — „
kot drugi blagajničar leta 1753. . . 42 „ 30 „
„ 1783. pa . 150 „ — „
j) Powitsch, kot notranji svetovalec . 30 „ — „
kot davkar 60 „ — „
kot kriminalni asesor 15
k) Reichard, kot nčtranji svetovalec 30 „
kot pupilarni komisar 10 „ 12 „
kot notranji svetovalec 30 „ — „
1) Reja, kot notranji svetovalec ... 30 „ — „
m) kot nčtranji svetovalec . . 30 „ — „
Vsi ti svetovalci so imeli te pčsle že v početku 16. sto-
letja, iz njihove srede izginila pa sta do leta 1753. dva ime-
nitna dostojanstvenika, oba špitalska mojstra, oskrbnika obi-
lega imetja meščanskega špitala. Kdaj so ja odpravili, ne
v6m povčdati.
Plača gospodov svetovalcev gotovo ni bila velika, zato
je nasvetoval magistrat, naj se jim poviša, potem bode že
mogoče prijeti jih, da točneje opravljajo svoje dolžnosti. Ne
včm, je' li čutil magistrat, da je s tem ovadil sam svojo ne-
marnost.
11. Zananji svet.
Zunanjih svetovalcev, med katerimi je sed^l tudi slo-
veči kiparski mojster Francesco Robba, bilo je, kakor že
n
46
večkrat omenjeno, štiriindvajset. Le-ti niso imeli, če niso
opravljali tudi drugih pčslov, nobene druge plače, kakor 600
op6k iz mestne opekš^rne. To op6ko so cenili leta 1753. na
3 gld. 36 kr., leta 1783. pa na 4 gld.
Razven te skromne plače so uživali le še dohodke iz
travnikov na Prulah in na Dolgem br6gu; toda poleg njih
so se oddajali ti travniki tudi magistratovim slugam v užitek,
in celo tacim meščanom, ki niso imeli pri magistratu prav
nobenega opravka. ,;Dolgi breg" je bil razdeljen na 122
parcel in bil vreden po cenitvi magistratovi 8650 gld.
Zunanji svetovalci so opravljali raznovrstne pCsle po
pisarnah, jfeden izmed njih je bil n. pr. registrator, naj-
brž tista oseba, ki se je v prejšnjih časih nAzivala mestni
pisar (Stadtschreiber), kot takšen je imel 194 gld. 03 kr.
Kot n6tranji svetovalec po 600 op6ke
ali 3 „ 36 „
Kot pupilami komisar 10 „ 12 „
vrhu tega še prosto stanovanje na rotovži in od prepisa
vsake hiše po 34 krajcarjev. Sicer pa je dajal magistrat leta
1753. še mnogim drugim ljudem opravka in zaslužka. To se
je zvalo nižje osobje in je imelo take plače:
Mestni stražni načelnik (Stadtwacht-
meister) 76 „ — kr.
Kot kvartirski mojster (Quartier-
meister) 12 „ 45 „
Zato, da je nadzoroval o sv. Rešujem
Telesi mestno gardo in meščane sploh .. 14 „ — „
Dva oskrbnika mestnih posestev
vsak po 50 gld. — „
Jeden izmed njiju je bil tudi mestni
žitničar (Stadtkastner) s 24 „ —
Ekspeditor je imel prosto stanovanje
in prosto hrano pri sindiku in .... 40 „ —
Prvi pisš^r prosto hrano pri sindiku
in tudi drugemu pisarju je dajal sindik
prosto hrano. Plača njegova pa se je
ravnala po njegovi spretnosti in po tem
koliko časa je služboval; sukala se je
med 10—20 gld. na leto.
Vratar pri samoštaiiskih vratih, zato,
da je odpiral in zapiral ledenico ... 3 „ —
Čudno pa je, da v plači vratarjev
in paznikov pri mestnih vratih ni nikjer
»
n
Ti
n
46
govorjenja, dasi je zaračunil ma^strat
na višje povelje vsak krajcar, ki ga je
potrošil iz mestne blagajnice. V prejšnjih
časih, n. pr. leta 1601. služil je vratar pri
Karlovških vratih po — gld. 36 kr
pri Vicedomskih vratih pa le po ... . — „ 14 „
na teden.
Orožničar (Zeugwart) je imel letne
plače 21 „ 05 „
Dva gozdarska hlapca 77 „
Dva beraška strahova (Bettelrichter) 24 „
Sluga na rotovži (Rathsdiener) . . 29 „
Dva nadzornika trga (Marktrichter) 12 „
Mestni hlapci . . .. .-. . . lil „ 29 „
Magistrat je imel namreč za mestno vožnjo svoje konje,
s katerimi je dovažal 16s, gram6z (šuto), kamen, op6ko itd.
Urar na Gradu, ki pa ni imel prostega stanovanja, do-
bival je za poslovanje svoje na teden po 1 gld. 25 kr., a iz
tega plačila je moral kupovati olje, s katerim je razsvet-
ljeval uro. V prejšnjih časih je uporabljal ta posel najime-
nitnejši urar v mestu, komur je magistrat iz tega uzroka
odpuščal ves davek. *)
Čuvaj (Zuuay) na bastijoni, sedanji razvalini, (nemškega
izraza za tega mož^ niso poznali,) 24 gld., v to plačo pa je
bil vračunjen tudi njegov zaslužek za to, da je streljal ob
hudi uri, (sein Liedlohn vom Wetterschiessen).
Sluga mestnega sodnika leta 1753. 50 gld. — kr.
leta 1783. pa 108 „ — „
vrhu tega pa je dobival zato, da je po-
magal pri inventurah, nosil toženim stran-
kam vabila in če je bilo treba, priganjal
jih tudi na rotovž 19 „ 28 „
Drugi sluga leta 1753 56 „ — „
„ 1783 108 „ - „
vrhu tega pa še zato, da je kuril pečf . 3 „
da je strankam raznašal vabila in uradne
liste 70
Deželni sodnik (Bannrichter) ... 72 „
Zupan na posestvu v Kožarjih . . 3 „ 24 „
w
9 Steuerbuch 1682.
47
Mestni policisti pa niso imeli nobene plače. Razven
policijske službe so merili tudi žito na trgu. Na trg, prine-
senega žita ni smel namreč nihče drug meriti, kakor policaji.
Leta 1773. imenuje se nekoliko mestnih slug, na katere
je magistrat v poročilu svojem z leta 1753. ali pozabil, ali
so se morebiti nastavili šele pozneje. Trije sluge, ki so
klicali v noči po mestu ure, imeli so zato na mesec vsi skupaj
3 gld; šest stolonoš (Sesseltrager), o katerih poročamo še
pozneja. Dobivali so na teden po 7 gld., a na vsake tri me-
sece jim je dal magistrat za čevlje, ki so jih ta čas raztrgali
5 gld. 6 kr. ter jim kupil vsako tretje leto novo opravo.
Sluga v kruhom i (Brodsitzer). Za njegovo poslovanje
mu je dajal magistrat prosto stanovanje v kruh^rni in še
60 gld.
Mestni tesš.rji so služili na dan po 17 kr., zidš.rji
po 21 kr., navadni delavci pa po 1 liber, ki je veljal takrat
nekoliko čez 1 1 kr. *)
Zadnje leto pred preustrojitvijo magistrata, torej leta 1784.,
spadal je ta v naslednje urade:
1.) V računski urad. Poslovali so tii trije gospodje,
prvi in drugi blagajničar, Skrinner in Debeljak, in knjigo-
vodja. Sluga pri tem uradu je imel plače 108 gld., vrhu
tega za stanovanje 10 gld., 2 gld. jetniskega denarja in 3 gld.
je dobil o sv. treh Kraljih (3 fl. ftir die 3 Konigssammlung)
in 8 gld. o sv. Martinu (Martinwein).
2.) Sodniški urad. Predstojnik mu je bil mestni sod-
nik, ki je bil ob jednem eksaminator in referent. Če pa je šlo
za glavo, morali so se po ukazu Marije Terezije privzeti še
advokatje, koUkor se jih je zdelo potrebnih. Leta 1753. imelo
je mesto za takov slučaj najete štiri advokate ter jim je
plačevalo po 27 — 30 gld. na leto, morebiti tudi takrat, ko
ni bilo nobenega zločinca, da bi ga sodih.
3.) Pupilarni depozitni urad. Til so poslovali:
župan, ki je shranjeval pupilamo blagajnico, in mestni sodnik,
ki jo je oskrboval; pis^rska dela pa je opravljal aktuar.
4.) Pupilarni računski urad. V njem so sedeli
trije svetovalci iz notranjega in jeden iz zunanjega sveta.
Pri tem uradu je imel vselej svoj p5sel tudi sindik, takrat dr.
Potočnik. Bil je zapisnikar, sicer pa je delal tU tudi jeden
aktuar in jeden računsk uradnik, ki je dobival zato takse
od pupilarskih depozitov.
1) Fasc. štev. 102. in; Urbar der GefaUe 1781. und 1782.
48
5.) Mestna pisarna. V tem nradu so posloval:
sindik, mestni registrator, jeden aktuar, ekspeditor in tak-
sator, in dva kancelista.
6.) Urad zemljiške knjige, ki sta ga oskrbljevala
knjigovodja iri jeden aktuar. Poleg tega pa so tisti gospodje
svetovalci, ki niso bili preobloženi z delom, oskrbovali tudi
jerobske stvari.
Sam sebe je magistrat višji oblasti leta 1784. opisal
tako-le: Magistrat je prva instanca v političnih in sodnih
stvareh za vse meščane, zadruge in vse v tem mestnem
okraji živeče ljudi neplemskega rodii; on ima krvavo sodbo
in oskrbuje vsa mestna posestva ter vodi mesto. Sodna
pravica se dela vsem pod magistrat spadaj očim osebam
vselej v popolnoma zbranem zboru. Poročevalec je sindik,
kateri mora biti v pravu vešč in ki je bil že advokat; drugi
udje mestnega zbora pa se niso šolali v pravu, vendar so
vsi pridobili po izkušnjah potrebnih znanostij, zlasti oskrb-
nika mestnih posestev. ')
Dn6 7. septembra leta 1785. preustrojil se je magistrat
popolnoma in s tem stopimo v četrto dobo od leta
1785.— 1809.
Odpravili so se vsi notranji in zunajni svetovalci in
tudi število drugega osobja se je skrčilo, kolikor se je največ
moglo. Po preustrojitvi je imel župan po 600 gld. letne plače.
Poleg njega so poslovali le še samo štirje svetovalci, ki pa
se po izrecnem ukazu višje oblasti niso smeli več nazivati
„Rathsherren", ampak le „ Magistra tsrathe". Višja oblast je
hotela s tem odpraviti vsak spomin na prejšnje zanemarjeno
gospodarstvo magistratovo in to celo v nazivanji gospodov
svetovalcev.
Ti štirje novi svetovalci, med katerimi so bili trije do-
ktorji prava, imeh so po 400 gld. letne plače. Razven njih
so poslovali še naslednji uradniki in sluge, ki so jih plače-
vali iz mestne blagajnice:
Registrator in ekspeditor, ki je oprav-
ljal vse posle tičoče se registrature in ki
je bil ob jednem knjigovodja pri davkar-
skQm uradu ; plače je imel 330 gld. — kr.
Računovodja in registraturski ad-
junkt 300 „ — „
Prvi pisž^r, ob jednem kontrolor taks-
nega urada 250 „ — „
*) Fasc. štev. 76—77.
49
Drugi kontrolor 200 gld. — kr.
Tretji kontrolor 200 „
Blagajničar 300 „
Dva s6dna slugi, vsak po 15^ »
Mestni stražš,rski glavar 250 „
Jednajst policistov 1100 „
Čuvaj na bastijonu 24 „
Urar 73
Mestni hlapec 74 „
Trije s6dni hlapci 72 „
Vse plače uradnikov in hlapcev so znašale leta 1786.
le 6518 gld. Danes, torej tekom sto let, poskočile so plače
za vse mestno osobje štirikrat tako visoko. ') Po vsotah, ki
jih je izdal magistrat za pisarniške potrebščine, za papir,
črnilo, peresa, knjigovezno delo in tiskovine leta 1755., skle-
pati smemo, da si gospodje svetovalci niso dali Bog v6 ko-
liko opraviti. Danes znašajo ti troški 3390 gld.,-) leta 1755.
pa niso segli više, kakor 55 gld. 46 kr.; seveda se je iz-
dalo vrhu tega še 297 gld. 15 kr. za pravde, torej za ko-
leke in kar so sicer napravljale pravde še troškov.
n
n »
^^'^^^^ifrv^^l^'' ^«5
') Proračun ljubljanske mestne občine za leto 1886.
«) Ibid.
| 