Rotijin Blaže: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 222:
In drugi dan — lep dan je bil; v nedeljo popoldne
— je res gnal, jezen sam
»Morebiti me pa obišče Tinče na planinici.« Ta misel
Vrstica 236:
»Tinče, Tinče, pojdi doli!«
Tudi Tinče ga je zapažil. In kaj je storil Tinče
da bi se bolje čulo, in je zavpil nad Blažetom
»Pastir!«
Vrstica 254:
vsaj enkrat po Blažetu ...
Blaže pa — ta je ostal sam, tako sam s svojimi
Pastir. — Kako porogljivo mu je donel še vedno ta
glas. Pastir .
polne besede. Sedaj mu je kar v hipu stopilo jasno pred
oči, kar mu je dotlej le temno, a vendar težko kakor
ležalo na duši .
po šili vklepa v pastirske spone. In on se mu vda in trpi
vse, vse! Zato se mu pa že roga vsakdo in ga prezira.
Blažetu je bilo vse to tako jasno, tako gotovo in
Vstal je in začel hoditi s širokimi koraki po pašniku.
Obstal je takoj zopet in srpo zri po senožeti. Vrelo mu je
v duši. Jezil bi se bil, jokal bi bil — toda nad kom
Legel je zopet vznak in gledal po koncu.
Nad njim so se kopičili oblaki. Drug za drugim so
kakor bi se
strahopetno umikali močnejšim .
se podile. Izginjale so, pa zopet vstajale; prehitevale so
se in izpodrivale druga drugo — in vse skupaj so
v neko megleno in popolnoma neznano daljavo .
Zakaj
vsakdo dela in razpolaga z njim, kakor se mu
Zavoljo mehke in upogljive narave njegove! Zavoljo
pomanjkanja trdnega značaja, ki ga nima in ki ga še nikdar imel ni
In zakaj ga nima?
Zato, ker se drži tako sam; ker ne gre med
ker je bojazljiv; ker živi sploh vse drugače, kakor živé in
se nosijo drugi — drugače, kakor živi in se nosi — brat
France!
In Blažeta je obdajalo sto in sto mislij — novih, a
vendar ne novih .
Večernice. 55. zv. 4
| |||