Rotijin Blaže: Razlika med redakcijama

== XIII. ==

 

da se ni držal svojih sklepov in svojih besed, dasi so bili

dobri in jih je storil v trdni volji.

Vilfanu, je Blaže kar na enkrat začel premišljati:

 

samo za en dan, več ne!«

 

»Le daj, Blaže, le daj!« je hitela Rotija.

 

 

 

In drugi dan na vse zgodaj je že korakal po grapi

ptiči so se že prebujali in izkušali peti po vejah. Po

kotanjah in kolovozih je stala še voda. Izprani kameni so

polagoma druga za drugo.

 

Blaže se je čutil prostejšega, veselejšega kakor včeraj.

 

 

kar je še drugih — kaj so mu mar vsi drugi? Saj ne bo

privezan, in ako mu ne bo všeč — bo šel, če treba, še prej,

 

 

Peter je bil star kakih petnajst let. Živahen je bil in

je bil všeč na prvi mah. Dotlej ga še ni poznal, ker je

bil Peter še le pol leta pri Vilfanu in ker Blaže ni zahajal

v Žire. No, danes je Blaže takoj povedal Petru, da je on

brat Francetov; Peter pa je povedal Blažetu, da je ta dan

Potem se je pričelo delo. S Petrom sta delala skupaj.

Najprej sta imela opraviti s sladkorjem. Včeraj ga je prišlo

vrece ... No in koliko je še drugega dela také vrste!

Blaže se ni kesal, da je prišel.

 

in pomagal po svoje — in čas je potekal še dokaj hitro.

 

rekla človeku. Sedela je v prvi sobi za mizico tam ob

oknu in ali kaj pisala, ali pa gledala ven na,trg, kjer so

ali oni otročaj imenitno zvrnil po tleh in če drugega hudega

 

Franceta ni bilo na izpregled. Samo enkrat je bil

bilo ves čas nazaj.

 

pogovorili in šli.

 

Blaže in Peter sta delala v drugi sobi tik prodajalne.

Peter bil takoj na postrežbo, kadar je prišel kdo. Kadar

 

In Blaže in Peter sta se pomenila takó-le o marsičem.

 

se je, da je v zadregi, ali bi zaupal Blažetu vse ali ne;

»kako sta kaj vidva s Francetom?«

 

»Ali govorita mnogo med seboj?«

 

»Tisto ravno ne.«

 

dni tako dolgočasno pri Vilfanu. In že zato sem vesel, da

grem proč ... Ali ni res dolgočasno, kaj?«

»Meni se ne zdi.«

 

A ko bi bil ti na mojem mestu in moral poslušati dan na

dan nič drugega kakor kreg in gledati samo puste obraze,

 

»Kakšen kreg?« je pozvedoval Blaže.

 

 

»Ne.«

 

misii vzeti. Dekle sicer ni bogato, a lepo je, in Svinjakarjev

ji je pisal iz Amerike, da jo vzame, če ga hoče. A tudi

Maričina botra in se poteguje za njo. Vidiš in razpor je

 

tem! Pa kako bo čul, ko se je pletlo še le zadnje dnil

 

»Vidiš!« je nadaljeval Peter, »zato je dolg čas pri nas.

mi je dolg čas." In res, največ grem radi tega.«

 

»Naravnost.«

 

kratkem, napol na glas in sam pri sebi. A Peter ga je čul.

 

»Seveda,« mu je pritrdil Peter, »zato! In pa zato, da

bi te plačevati ne bilo treba. Ne veš, kako grabi in kako

 

O, ko bi bila s Petrom ves dan takó-le skupaj, bi bil

prišel kak dolg čas ali kaj sličnega. Toda ni bilo tako.

Peter je moral iti po opravkih. S konjem je moral na

pošto. In na posti je bilo opravili veliko. Zato ga dolgo

 

Blaže pa je ves ta čas sedel v sobi tik prodajalne in

kavo mlel. Ura je tiktakala na steni in mlin. je požiral

bilo domá na tnali zunaj pred hišo. Tam bi cepil drva, da

 

črez malo čaša do njega in ga vprašala:

 

»Dolg čas!«

 

ker mu je bila v tem hipu zabliščala vabljiva misel: »Kaj,

ko bi odpovedal in šel?« In te misii se je oprijel in rekel:

»Dolg čas!«

 

A kaj je hotel! Beseda je bila izgovorjena in vztrajati je

 

»Dolg čas mi je; kar tako mi je dolg čas — jaz ne

pri vas, zeló mi je všeč!«

 

 

naprej ... Ne, ne!

 

 

Toda Vilfanka ni obupala.

 

 

 

 

je donel po ušesih Vilfankin glas, tisti mehki in mili, in

zdelo se mu je, da ga za božjo voljo prosi, naj ostane do

 

In premagalo ga je in rekel je:

 

 

In mir je bilo besedij.

ni bilo domov in je zunaj solnce še vedno sijalo in grelo,

je pozabil Blaže na vse drugo, pograbil klobúk in smuknil

 

 

Kakor je računal Blaže, tako je bilo: z Andrejem v