Wikivir

Rotijin Blaže: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Vrstica 3.593:
Rotijin Blaže je ozdravel.
 
Slab je bil sicer še, a toliko vendar, da je mogel bitfbiti
po koncu in pomagati po mlinu. Zopet je sipal v stope,
presejal moko in tudi zatvornico je mogel odpreti. Težav-Težavnejša dela seveda je moral opravljati Andrej.
nejSa dela seveda je moral opravljati Andrej.
 
, Zunaj je bil lep dan. Mrazovi, ki so bili zadnje čase
nastôpilinastopili, so se prevlekli in solnce je sijalo in pogrevalo
zemijo. Brezlisto drevje ni več delalo sence;., le veje so
tvorile posamezne, krepko očrtane obrise, ícadarkadar je solnce
posijalo. Tla, ki so že skoro zmrzovala, so se otajala in
delo na polju je šlo lahko izpod rok.
 
 
 
108
 
 
 
Blaže in Andrej sta delala v mlinu. Menila sta se poleg
drugega tudítudi o vremenu. Blaže je. sodil, da so ga ravno
lepi dnevi vzdignili in mu pomagali na noge. Andrej pa je
pristavil, da bodo zopet lepi dnevi storili svoje ter okrepili in
Vrstica 3.619 ⟶ 3.612:
Saj je pa imel tudi vzrok za to!
 
Koliko náčrtovnačrtov je bil sestavil za čašačasa Blažetove bo-bolezni, ki sta jih imela sedaj izvršiti z Blažetom skupno!
lezni, ki sta jih imela sedaj izvršiti z Blažetom skupnol
Po mlinu je bilo treba popraviti to in ono. Onstran vode,
kjer je uhajal potok v sosednjo grapo, je bilo treba sezidati
škarpo, in to vse še do zime. Potem se je bilo izrabilo
par stop v tolkalu; okovati jih bo treba! Nekaj lopátlopat v
velikem kolesu je bilo strohnelo; pajkelj v mlinu je puščal;
stopnice, ki vodijo v mlin, so kamenitékamenite in nerodne: vse to
je čakalo popravila. Skratka, Andreja in Blažeta je čakalo
dela dovolj ...
 
Žal, da se Blaže ni mogel veseliti z Andrejem vredlvred!
Danes ta dan je bilo treba govoriti odločilno besedo.
 
Vrstica 3.636 ⟶ 3.628:
šel proč, in to že jutri, a vselej mu je zastala beseda v
grlu in obmolknil je. Tesno mu je bilo pri srcu. Vedel je,
kaj dela, ali kaj bi vsaj moral delati; vendar ko je pogle-pogledal skoz vráta in videl, kako je voda bleščala v solncu In
dal skoz vráta in videl, kako je voda bleščala v solncu In
kako so se žarki lomili v penah, ki so pršale od kolesa:
tedaj ga je tesnilo še posebijo in ni se mogel sprijazniti z
Vrstica 3.646 ⟶ 3.637:
Tako je sklenil naposled in odložil do večera. Zvečer
je bila vselej tudi Micona poleg in treba ne bo tega praviti
vsakemu posebej . . .
 
Minilo je popoldne.
 
Zvečer pa ni kázalokazalo odlašati več. Blaže je začel kar
naravnost:
 
»Proč pôjdempojdem — .«
 
Andrej ga je pogledal; tudi Micona se je začudila.
 
»Kam — ? Ali res?«
 
»Domov mórammoram iti.«
 
»A — domov? Tisto že . . . Kdaj bo§boš pa nazaj prídel prišel?«
 
Andrej in Micona ga nista umeláumela. Blaže je moral
razlagati natančneje:
 
»Ne vem, kdaj bom prišel ... Saj mislim ostati domá
za vselej. Sem dejal, da ne bom več slúžilslužil nikjer, zato
ker ni záme, da bi slúžilslužil . , ..«
 
>»Zakaj? Ali — ? Blaže, ali morebiti nisi zdrav ?« ▼
 
 
r'
 
 
 
109
 
 
 
▲>Zakaj? Ali — ? Blaže, ali morebiti nisi zdrav ?«
 
»Tisto ne, zdrav sem. Vendar — zdi se mi najbolje,
da sem domá . . . Mati ]eje že starástara — .«
 
»A — tako?« je rekel Andrej.
 
»Pa vendar — « je začel zopet Andrej po kratkem
molku; »za kak dan boš lahko prišel nazaj . . . Takó-le,
kadar bi bilo v mlinu dela veliko ... Ali bi mogel?«
 
»Lahko, o tisto pa lahko !« In Blaže je bil vesel, da
je mogel obljubiti vsaj toliko.
 
No in potem je bilo tudi Andreju právprav.
 
5>»Vidiš,« je rekel, »jaz sem sodil, da misliš v Žire . . .
Po pravici povem, žal bi mi bilo po tebi, ko bi šel v Žire.
— Ali veš, da je šel France v Ameriko?«
Vrstica 3.702 ⟶ 3.683:
»Ne vem. Ali je res šel?«
 
»Res;, pred par dnevi . . . No" in potem sem mislil, da
so te pregovorili k Vilfanu. — In zato bi mi bilo žal . . .«
 
»0O, tisto pa ne!« je dejal Blaže, vesel, da more potola-potolažiti Andreja; »v Žire ne grem, ko bi me silil ne vem kdo!«
žiti Andreja; »v Žire ne grem, ko bi me siíil ne vem kdo!«
 
»Nič ne reCemrečem,« je dejal zopet Andrej, »nič ne rečem;
rad sem te imel, rajši kakor koga drugega. In težko mi bo . . .
No, pa črez zimo ne bom drugega iskal.«
 
Vrstica 3.717 ⟶ 3.697:
hoditi proč. Skoro verjeti ni mogla, da bi Blaže govoril resno.
 
»lVIorebitiMorebiti pa le ne misliš iti, Blaže ?«
 
»Moram iti, res mórammoram iti!«
 
»Pa bi ostal vsaj toliko, da se pozdravíšpozdraviš.*«
 
»Saj sem zdrav! Saj mi nič ni.«
 
»Vendar . . . kuhala bi. ti, kakor sem ti v bolezni, in
postregla bi ti ; morebiti ti pa postrežba ni bila všečrvšeč!«
 
»0hOh ne misiimisli tega!« jo je zavrnil Blaže in zopet mu
je bilo hudo; »ne misiimisli in ne verjami tega! Kako bi mi
postrežba ne bila všeč, ko boljša biti ni móglamogla! Vedno
bom rad prišel, gotovolgotovo! A zdaj, zdaj mórammoram iti . . .«
 
Nadalje ga nista izpraševala niti Micona, niti Andrej.
Verjela sta mu; a hudo je bilo obema. In tudi Blažetu ni
bilo lahko pri srcu, Kako rad bi ju bil prepričal, kako rad
bi jima bil povedal vse, vse . . . a ni mogel — in Bog ve>
ali bi 'ju bil tudi prepričal s tem, ali ne?
 
Spodaj pa je šumela voda mimo mlina. Drsela in
pplzélapolzela je prek skálskal in z glasnim bobnenjem padala v
tolimun pod ježomjezom.
 
 
 
110
 
In ko je nora SpelaŠpela zapažila, da zastaja pogovor za
mizo, jo je kar na enkrat navdušilo vodno šumenje in za-začela je s svojim piskajočim glasom:
čela je s svojim piskajočim glasom:
 
»Voda, oh voda ... Včasi je penasta, ki mehurčke
žene in se s sipo kali ... To je voda . . .«
 
Nato je počakala nekoliko, kakor bi hotela vprašati:
Vrstica 3.758 ⟶ 3.733:
začela znova:
 
»Voda, oh voda . . .«
 
Blažetove misiimisli pa so letele tja v grapo in po grapi
dalje do Rotije . . . Saj je mati morebiti právprav tedaj míslilamislila
nanj, želeč, da naj bi nikar ne odlašal več in prišel, prišel «— .—« .
 
== XXII. ==
 
»No, ali si prišel, Blaže?« ga je pozdravila Rotija po
Pridobljeno iz »https://sl.wikisource.org/wiki/Rotijin_Blaže«