|
IX. Poglavje.
f^v Rokodelci in zadruge (Ziinfte).
ajveč ineščnnov je. bilo rokodelcev. Tabo imenitni in
_ čislani, kakor trgovci, rokodelci sicer res niso bili, a
~ zaradi svojega obilega števila so jim delali v mestnem
zastopu dosti preglflvicc. LasAH in pulili so se ž njimi — vsaj
na rotovži ^ v jednom6r, zavidaje jim njihovo obilo bogastvo
in velike pravice, s katerimi so ti tako hitro boga.t61i. Tr-
govci, (katerih br6j pak je bil, kakor smo fuli, ?,o od nekdaj
jako majhen), in kramarji so sedeli v mestnem zastopu po
največ na stol6h notranjih, toda po nekoliko tudi zunanjih
svetovAlccv , -ali rokodelci so imeli večino v zunanjem
svetu, in v občini, tretjem oddelku mestnega zastopa, v
katerem je bilo štiriinšestdeset glžv. Kadar so napadali tr-
govce, bili so vedno jcdinih mislij in se nikoli niso cepili
med seboj, kar je imelo po največ uzrok svoj v strogi ločitvi
stanov v prejšnjih stoletjih.
Rokodelstvo je bilo v Ljubljani kilj staro, tako staro,
da mu ne v6mo početka. Prva dva sta.novn[ka Ljubljane sta
bila poleg vojaka trgovec in rokodelec: jednega si brez dru-
zega skoraj mishti ne moremo. Združevali so se, kakor sicer
po Evropi, tudi naši rokodelci, trgovci in obrtniki v zildrugo
(ninnungen und ZOnfte"), da so z zjedinjenlmi močmi lože
branili in zastopali svojega stanu interese. V tem poglavji
nam^EJamo govoriti zgolj o rokodelskih zfidrugah.
225
§. 1. Z&druge.
Brezvspešno zasledujemo čas, v katerem so osnovali
v Ljubljani prvo zadrugo. Ti sledovi se izgubljajo v po-
polnoma mračni čas ljubljanske zgodovine; sicer pak to
vprašanje tudi ni posebno zanimivo. Rokodelstvo je izra-
stek nemškega kulturnega življenja; ob jednem, ko so se
jele snovati zadruge v Koloniji, v Ahnu, v Regensburgu
itd., kovali so tudi ljubljanski rokodelci, če je sicer Ljubljana
takrat že stala, zadružna svoja pravila („Zunftartikel, Zunft-
freiheiten.") Konec srednjega veka so bile ljubljanske zadruge
že stf-ire. Imele so že lepo imetje v blš^gu in v gotovini ter
priskakovale ž njim mestu, v denarnih stiskah tičočemu, na
pomoč ') Zcldružnih pravil v originalu se iz tega zgodnjega
časa v mestnem arhivu seveda ni ohranilo nič; najstarejša
so iz primeroma zelo poznih let, šele iz leta 167G. '-') To so
pravila barvarske zadruge. Za jedno leto mlajša so pravila
zadruge p^darjev in ranocelnikov iz leta 1677. *) Nobena
teh svoboščin pa ni original, ampak so le potrjene, prejšnje
zadružne pravice. Gotovo so se nahajala kdaj ta rokodelska
pisma tudi v mestnem arhivu, ali ker naši predniki niso
znali ceniti tacih prič iz davno minulih časov, pogubila so
se do dobra. Saj pa bi tudi človek težko pričakoval, da bi
bili shranjevali v prejšnjih stoletjih stara in ne več upotre-
bovana pravila, kajti veljavo so imela vedno le najmlajša in
posledna, ki jih je potrdil kakšen cesar ali nadvojvoda. Da
bi starino shranjevali, za to ljudje minulih stoletij niso imeli
razuma: kar zanje ni imelo več vrednosti, pogubilo se je.
Zaradi tega seveda sicer ne morem sestaviti popolne zgodo-
vine rokodelstva, vendar je tvarme toliko, da se d^ naslikati
ž njo še dosti jasna podoba ljubljanskega rokodelstva, vsaj
za osemnajsto stoletje.
Kaj je bila zadruga? Skoraj to, kar danes, namreč zveza
vseh rokodelcev jednega in istega rokodelstva, torej zveza
mojstrov in njihovih vdov, (če so se pečale po smrti sopro-
gov še nadalje z rokodelstvom), pomočnikov in učencev.
Nekaterikrat smo žo poudarjali, da je bila nekdanja Ljubljana
na vse strani glava in vzgled, po katerem so se ravnala
vsa mesta in se ravnali vsi trgi po deželi. Takisto je bilo
tudi z rokodelstvom. Ljubljana je bila središče rokodelskih
*j Fasc, štev i02.
2) Pase. štev. 48—51.
»j Pase. štev. 70—72,
15
226
zddrag. Navadni rokodelci, čevljarji, krojači, tkalci itd. so
imeli v vsakem mestu svojo posebno zš^drugo, imenitnejši pa,
n. pr. pš.d£irji („Bader") in ranocelniki, ki so jih prištevali do
cesarja Jožefa II. rokodelcem, imeli so svojo zddrugo le v
Ljubljani. Vidno središče, okoli katerega so se zbirali, bila
je „z^družna skrinja" (^Zunfblade"). To je bilo njihovo svetišče,
v katerem so shranjevali originale rokodelcem podeljenih
pravic in svoboščin, vrhu tega pa tudi vsa doučna pisma
(Lehrbriefe), kajti pomočnik, izučivši se svojega rokodelstva,
dobil ni izpričevala ali doučnega pisma sam v roke, ampak
le prepis z zMružnim pečatom; ž njim je šel na tuje popo-
tovat, original so hranili v zš.družni skrinji. Na tuje pak je
moral iti vsak. Ako je dobil v kacem kraji dela, moral je
oddati tudi ta prepis v ondotno zadružno skrinjo, kjer so
mu ga shranjevali toliko časa, da je odšel zopet dalje po
sveti. Izgubiti tega prej)isa ni smel, kajti imel je silen trud
in dčkaj težav, da je dobil druzega, predno je mogel iz-
kazati, da ga je izgubil po nesreči in ne po malomarnosti,
ali ga sicer dal kako iz rok. Te ovire pak mu je stavila
zadruga za to, ker se je pripetilo mnogokrat, da je pomočnik
na poti v denarnih zadregah prodal to svojo pravico, ali mu
jo je kdo ukradel, ki je slepš^ril ž njo pod njegovim imenom
po sveti, ne da bi se bil res priučil rokodelstva. ')
Tacih zadrug, ki -bi imele središče svoje sam6 v Ljub-
ljani, bilo je pa vendar le malo, najbrž p^darska in ranocel-
niška j edina. Nekatere so sezale le čez nekatera mesta,
n. pr. lončarska, h kateri so pripadali lončarji štiri milje
okoli Ljubljane, lončarji v Loki, v Kranji, v Kamniku, v
Višnji Gori, na Holmci in v Šmartinu. V obče pak je imelo
vsako mesto in cel6 vsak trg svoje zddruge za rokodelce
svoje; v Ljubljani so si pa n. pr. krojači, čevljarji in jerme-
ndrji osnovali celo dve zddrugi, jedno za mestne in jedno
za kmetske krojače, čevljarje in jermen^rje, stanujoče po
predmestjih in v ljubljanski okolici.
Koliko mojstrov je bilo treba, da so si mogli osnovati
zadrugo, ne v6mo povedati, najbrž pa so zadostovali trije ali
štirje; če jih je bilo menj, vpisani so bili ali v graško ali
pa celovško zadrugo. Koroška, Štajarska in Kranjska so bile
namreč nekdaj v dosti ožji zvezi med seboj, kakor denašnje
dni, in ukrepale so o marsikateri stvari skupaj; skupaj so
plačevale n. pr. cesarju davek; dež61ni zbor kranjski, ki se
je največ ukvarjal leto za letom le z vprašanji: koliko naj
O Fase. štev. 135—138.
227
se privoli za to leto cesArju davka, ali koliko potroši za
obrambe na južnih mejah kranjskih, izrekel ni nikdar po-
slednje besede prej, dokler ni prišlo poročilo s Koroškega in
Štajerskega, za kako vsoto sta se odločili te dv6 deželi.
Tudi rokodelci so bili v tesnejši zvezi med seboj. Milš^rji
(„Seifensieder") in medlčarji („Lebzelter") so imeli svojo skrinjo
vCelovci; kotlArji („Kupferschmiede"), klepš^rji in dfmničarji v
Gradci; 6nadvaglavničarja(„Kammacher"), ki sta živela konec
minulega stoletja v Ljubljani, pripadala nista cel6 oba k
jedni in isti zd^drugi, kajti jeden je bil vpisan v celovško,
jeden v graško zadrugo. ')
Osnove novih zš^drug si je pridržal cesar sam. Leta
1751. n. pr. je osnoval magistrat novo zadrugo lasničarjev
(„Barockenmacher") ter izdal zAnjo po vzgledu drugih z^rug
zadružne svoboščine ali privilegije. Ko pak je cesar o tem
zvedel, razveljavil je ta magistratov ukrep, češ, da si je pri-
svajal pravico, ki mu ni šla nikakor. '^
4
Prej so imele morebiti posamezna krajna oblastva
pravico, zadružne artfkule izdajati, a že leta 1667. je bilo to
prepovedano, in cesar si je pridržal takšno pravico sam.
Odslej dalje nižje gosposke zadružnih pravil cel6 potrjevati
niso smele. ') Potrditev teh pravil pak je stala zadrugo obilo
denarja ; rokovičarji n. pr. so morali odšteti za cesarice Marije
Terezije v to svrho ne menj kakor 300 gld. **)
Vsaka zadruga si je izbrala svojega svetnika patrona.
Pod njegovim varstvom je zvrševala svoja dela. Patrona
padarjev in ranocelnikov sta bila sv. Kozma in sv. Damijan;
žebljarjem in kovačem je patronoval sv. Eligij ; mesš.rski
patron je bil sv. Lenart ; trgovski sv. R6k in sv. Boštij^n. •'*)
Zadružna hiša, v kateri so se shajali ljubljanski trgovci, zdi
se mi, bila je hiša v sedanjih Zvezdarskih ulicah štev. 4 (sedaj
gostilna „pri Preširnovem hramu"). Do te misli me vodita
stara, a če ju cenimo z umetniškega stališča, ne dosti vredna
kamenita kipa sv. Roka in sv. Boštijana nad velikimi vrati,
med katerima se nahaja lepa in mojstersko iztesš,na glava
žalostne Matere božje. Vešč^ki trdijo, da je to delo Robbovo,
ki je vstvaril v ljubljanskih cerkvah mnogo umotvorov od
marmorja. Robbova hiša je bila od Čevljarskega mostu po
1) Fasc. štev. 135—138.
2) Fase. štev. 264.
8) Fasc. štev. 234—248.
*) Fasc. štev. 1—3.
3) Fasc. štev. 100—101.
15*
228
Starem trgu proti Šentjakopskenru mostu šestindvajseta hiša
na desno. Natančneje se ne more določiti, ker ljubljanske
hiše do leta 1773. niso imele številk.
V praznik zš.družnega patrona so bili zavezani vsi za-
družniki praznovati spomin njegov s slovesno sv. mašo in
službo božjo v ti ali oni ljubljanski cerkvi. Najmogočneje
pa se je pokazalo ljubljansko rokodelstvo sv. Telesa dan.
K procesiji so morali priti vsi mojstri in vdove mojstrov,
vsi -pomočniki in učenci, da spremljajo sv. Rešnje Telo z
zastavami in svečami. ') Te velike slovesne procesije so se
morali udeleževati ne le ljubljanski rokodelci, ampak tudi
vsi po druzih kranjskih mestih in po kmetih stanujoči, ako
so spadali h kaki ljubljanski zadrugi. Da se niso mogli iz-
govarjati tako ali tako. vabili so jih s slovesnimi vabfli; jedno
tacih vabil z všlikim zadružnim pečatom se je ohranilo v
mestnem arhivu. Poslala ga je iz Ljubljane zadruga pddarjem
v ŠkoQo Loko, v Kranj, v Kamnik, v Rudolfovo in v Krško.
Ta dan pak je bil za zadružnike še v drugem oziru
jeden najimenitnejših v vsem letu, kajti obravnavali so tačas
stvarf, tičoče se vsega rokodelstva. Zbirali so se v hiši
predstojnikovi (^Zechmeister**), ki so ga zvali tudi „ očeta". V
njegovi hiši je stala zadružna skrinja. Zborovanje so pričeli
s tem, da je prečital ^oče" ali pa „četrtnik" („Viertelmeister")
zadružne privilegije. Potem so se vršile volitve zadružnih
dostojanstvenikov. V petem članku lončarskih svoboščin
n. pr. čitaš: „Ker je pri vseh rokodelskih zadrugah obično,
da izvolijo „ očetom'* jednega mojstrov, ki mora gospodovati
vsemu poštenemu rokodelstvu" („dem gesammten ehrbaren
Handwerk"), ki v6 in utegne zvrševati vse rokodelske stvari
tako, da se ohrani dober red in da se ravna in živi po
svoboščinah, zato se v sv. Rešnjega Telesa dan po končani
službi božji in sicer popoludne napovedi („ansagen") zbor vsemu
rokodelstvu ter se izvolita prvi in drugi „oče" z dovoljenjem
vsega rokodelstva. Ko pak mine leto, predloži „oče" račune
svoje in se odpove svojemu poslovanju. Zatem se ima vršiti
nova volitev, pri kateri naj bivšega „ očeta" potrdijo ali tudi
še za prihodnje leto, ali pa namesto njega izvohjo drugega."*)
Izvoljenima „očetoma" oddajali so potem v oskrb in
varstvo zMrugo in njeno skrinjo, zaprto z dvema različnima
ključema; jednega je dobival prvi, drugega drugi „oče". Od-
preti pa sta jo smela le v navzočnosti vsega rokodelstva
M Fase. štev. 70-72.
=; Fase. štev lOC.
229
(vse zddrage). V nji so shranjevali, kar smo sicer že omenili,
vsa rokodelstva se tiččča pisma, poleg tega pak je bila tudi
blagajnica za doneske zadružnikov in za kazni, ki so jih
pobirali od njih. Ako je iz nje česa zmanjkalo, morala sta
,, očeta" ne le vso škodo povrniti, ampak izgubiti sta utegnila
celo pravico za daljno zvrševanje svojega rokodelstva. ')
Pri zadružnih shodih vsacega leta o svetem Telesi je
nastajal časih kaj velik šum; zadružni člani pš^darske z4-
druge so ukazovali, da ne sme priti k tem shodom nihče
niti s spado, niti s tercerolem, z bodalcem ali z nožem
(Degen, Terzerol, Stilet oder Messer). Tega shoda udeležiti
se je bil vsakdo zavezan ; kdor je izostal ali če ga ni bilo k
procesiji sv. Rešnjega Telesa, plačati je moral kazen. Pri
vseh zadrugah so nalagali kazen v vosku, od jeden do dva
funta. Kazni so pobirali svetega Telesa dan. Kogar pak
tri leta ni bilo videti niti pri shodu niti pri procesiji, izgubil
je vso rokodelsko pravico svojo. Potisnili so ga iz zadruge
in ne več v zddrugo mojstrov vpisani ud, se ni smel kakor sam
svoj mojster dotekniti svojega rokodelstva.
Jednaka kazen je zadevala tistega, ki ni prihajal k
pogrebu umrših tovarišev; kadar je kdo umrl, napovedali so
njegov pogreb vsem zadružnikom, mojstrom, pomočnikom,
učencem in vdčvam. Za duše v vicah so dajali brati vsake
kvatre po jedno črno mašo za vse umrše brate. Tudi te maše je
imel vsem zadružnikom napovedovati „oče" ter zato skrbeti,
da se jih res vsi udeleže. Okoli po hišah tškati in vsacemu
posebej napovedovati pogreb ali kvaterno mašo je bila dolž-
nost najmlajšega mojstra, rekše tistega, ki so ga poslednjega
vsprejeli v zadrugo. Ta človek je bil pravi trpfn med mojstri,
vsa pota za zadrugo je moral on storiti. Pri pogrebih je hodil
k „ očetu" po mrtvaški prt na krsto, tu je bil namreč sprav-
ljen. Po končanem pogrebu ga je moral nositi zopet nazaj. 'O
Na požirek vina in masten obed niso naši predniki
pozabili o nobeni slovesni priliki, kaj šele o tako važnem
shodu, kakor je bil ta. V svoboščinah barvarske zadruge je
bilo dovoljeno, kadar so se obravnale vse zMruge se tič6če
stvari, „ privoščiti si tudi še pošten požirek," („es ist erlaubt
einen ehrlichen Trunk, aber in aller Ehrbarkeit zu thun,")
toda takisto je bilo zadružnikom zabičeno, naj preveč ne
pijo, »kajti od tod ne izvira nič druzega nego zmerjanje,
kletev, prepir in druge nedostatnosti." Za red in pošteno
^) Pase. štev. 196.
a) Fasc. štev. 2.
230
vedenje pri ti pijači je bil odgovoren „oče". Če je pa dal
sam k temu povod, smela ga je zMruga celo odstaviti od
očetovanja ter ga je kaznovala še z dvema tolarjema. Kaz-
novan je bil, cel6 tisti, ki je vino polijal; kazen pa so
mu narekali vsi zadružniki. Troškov za to popivanje niso
smeli jemati morebiti iz zadružne skrinje, ampak plačati je
moral svoj del vsakdo sam. Več nego 12 krajcarjev o shodu
ni smel zapraviti nihče. Ako je kdo to vsoto prekoračil,
moral je zanj plačati „oče", nadzornik redii in poštenega
vedenja. ')
Za vd6ve in hčere mojstrov je skrbela zadruga prav
po očetovsko, kajti pomočniku, ki se je odločil vzeti v zakon
vdovo ali hčer kacega mojstra, dajali so, če se je oglasil, pred
vsemi drugimi mojstersko pravico; njega je zadruga rajši
vsprejela m6d-se in mu pri tem in 6nem rokodelstvu spre-
gledala celo mojstersko takso in mojstersko južino. Lončarska
zadruga je dovoljevala celo, da sme vdova obdržati učenca,
ki je vsaj polovico učnega časa že prebil pri njenem umršem
moži, obdržati ga, dokler se je izučil in postal pomočnik,
kar pri druzih rokodelstvih ni veljalo. Le prostega, t. j.
„ pomočnika" ni ga mogla narediti, ampak oglasiti ga je
morala pri zadrugi ter naprositi kacega mojstra, da ji stori
to Ijubav. Le takrat, če učenec ni prebil še pol za učenje
svojega rokodelstva določenega časa pri umršem mojstru,
moral je prestopiti h kacemu druzemu mojstru v pouk. -)
Pddarski ali ranocelniški pomočnik je bil celo zavezan
oženiti se z mojstrovo vdovč ali hčerjč, ako je bila kje ka-
tera, sicer ga zadružniki niso hoteli potrditi mojstra. Ako
se ti zahtevi ni hotel udati, prisilili so ga, da je moral iti
na popotovanje. Le takrat, ko ni bilo v vsem rokodelstvu
niti vdove niti hčere, smel si je izbrati pomočnik, želeč biti
mojster, tudi kako drugo nevesto.
Najvažnejše opravilo v sv. Rešnjega Telesa dan pak je
bilo slovesno vsprejemanje novih mojstrov.
§. 2. Mojstri.
Novega mojstra vsprejeti je imela jedino zadruga pra-
vico. Čo je hotel biti kdo meščan, naročil mu je magistrat,
naj so prej pogodi z zddrugo, da ga vsprejme med-se, potem
bo šolo mogoče govoriti dalje o tem. Na to stvar je že
O Faso. Štev. 7.
«) Faso. Štev. 7.
231
mimogrede nanesla beseda v 1. poglavji. Kogar mojstri niao
marali vsprejeti m6d-se, trudil se je za meščansko pravico
zastonj. Stari mojstri pak so novince kaj radi odrivali, kajti
kolikor menj jih je bilo v mestu, tem bolje se jim je godilo.
Občinstvo je bilo popolnoma v njihovih rokah, le če je ma-
gistrat videl, da komu mojstri nalašč nagajajo, potegnil se
je sam zanj in mu po svoji oblasti podelil mojstersko, potem
pa tudi meščansko pravico. Ni ga morebiti sodniškega pro-
tokola v mestnem arhivu, kjer ne čitaš tožba pomočnikov,
da jih zadruga neče vsprejeti med mojstre.
Kako pa je mogel kdo priti v mojstre?
Rokodelski pomočnik, ki je hotel biti mojster, oglasil
se je pri zadrugi. Dokazati ji je moral, vsaj v prejšnjih sto-
letjih, da je sin zakonskih staršev, da je hodil nekoliko let
po sveti, UČ6 se v svojem rokodelstvu; zadostovalo je poto-
vanje od treh do šestih let. Bivati je moral že najmenj jedno
leto v Ljubljani, vendar so se zadovoljevali pri nekaterih
rokodelstvih tudi s polovico leta. A najstrože so zahtevali
mojstri, da je pomočnik, goden za mojstra, delal pri „po-
štenih mojstrih". Pošten mojster pa se je zval le tisti,
ki je bil zapisan v zadrugo. V ljubljanski okolici in na
skrivnem tudi v Ljubljani so se pečali namreč mnogi z roko-
delstvom, ne da bi bili zadružniki, bodisi, da jih niso hoteli
vsprejeti v zadrugo, bodisi, da samf niso marali vstopiti, ker
je bilo z vstopom zvezanih obilo sitnostij. Take so nazivali
„ nepoštene" in „mojstre-skaze", („Sterzer, Fretter, Storer,
Pfuscher"). V Krakovem, Trnovem in v Gradišči je bilo
tacih mož prav obilo, zlasti čevljarjev in krojš.čev. Njihova
gosposka je bila Nemška Komenda. Nihče jim ni branil
delati za Trnovce, Krakovce in „ kmete" sploh, a druga je
pela, če je zvedela ljubljanska zadruga meščanskih rokodelcev,
da so vsprejemali ti mojstri-skaze tudi dela in naročila za
meščane. V Trnovo ali v Krakovo zadruga res ni smela
hoditi pčnje in jih kaznovati, pač pak jih je prijela, če so
se pokazali v mestu kje. Vsi mojstri so bili na nogah in
prežali, da ji pride v roke takšen nepridiprav. Da so jim
vzeli delo, če so ga dobili kaj pri njih, bilo je samo po sebi
umljivo, vrhu tega pa so jih še kaznovali; magistrat sam
jim je moral priskočiti na pomoč. — O tem se je vnel
prepir s Komendo že v srednjem veku ; poravnal ga je, kakor
smo culi, cesar Friderik IV.
Cel6 dežšlna gosposka ni imela do meščanskih
rokodelcev nobene moči. Sicer je podelila marsikomu moj-
stersko pravico, toda ne za mesto, ampak za okolico njegovo
232
in za take ljudi, ki tiiso bili pod mestno gosposko. Zaniniiv
slučaj iz leta 1681. kaže, kako samostojni in ponosni so bili
Ljubljancit Neki pekar Mihajlo Deutsch se je podal pod de-
ž61no gosposko, a Ljubljanci so' mu pobrali nekoč vpričo
mnogih meščanskih pek^rjev ves kruh jedne p6ke. Ko se je
sklicaval Deutsch na dekret zaščitne svoje gosposke, dejal je
mestni sodnik, da ob tako „ cunjo", kakor je dežšlna gosposka,
ni utepenih čevljev svojih ne obrije! Ko je prišla ta stvar
v deželnem zboru na razgovor, dejal je namestnik deželnega
glavarja, češ, to ni prvič, da so meščanje tako ošabni; zgo-
dilo se je to že tudi pri sedlarjih, krojačih in druzih roko-
delcih. Če hočejo plemiči meščanom stopiti na prste, ne
kaže, kakor da kupijo kako prosto, (nemeščansko) zemljišče,
sezidajo na njem delavnice ter pošljejo po tuje rokodelce.
Noben plemič ne daj meščanom dela, mestnemu sodniku pa
naj pokažejo vrata, ko prvikrat pride zopet v deželni zbor. ')
Ko je izpolnil pomočnik vse prej navedene pogoje, torej
se tudi izkazal, daje pomočnikoval le pri „poštenih" mojstrih,
plačal je „mojstersko južino" („Meisterjause ali Meistergruss").
Ta vsota je bila različna. Barvarji n. pr. so se zadovoljevali
z jednim tolarjem („ein Speciesthaler"), -) lončarji pak so
zahtevali, da jih je prosilec za mojsterstvo res pogostil ali
pa plačal šest tolarjev. Tega doneska niso spregledali nikoli, *)
barvarji n. pr. so ga zahtevali tako strogo, da je tisti, ki ga
tokoih leta ni plačal, utegnil izgubiti cel6 rokodelsko svojo
pravico.
Potom šele so naročili kandidatu, naj zdela mojster-
Hko dol o, („Meisterstuck"). S tem delom je namreč po-
močnik dokazal, da je svojemu rokodelstvu popolnoma kos
in da so ga mojstrom ne bo treba sramovati. Navzočna
Hta bila pri ocenitvi tega dela razven mojstrov tudi dva
rnoHtnfi svetovš^lca ^) ; vkljub temu pak so se pri takem shodu
Hpoprijeli časih prav resno; ako niso marali pomočnika
vBprojoti m6d-se, ugajalo je mojstrom mojstersko delo kaj
nerado. Ta „dela" so bila redkokdaj pametna. Skoraj malo-
katero rokodelstvo je zahtevalo takšen „Meisterstuck", da je
bil pozneje za rabo. Za nekatera rokodelstva v6mo, kaj so
zahtevala. Lončarjem n. pr. so nalagali zdelati vrč ali lonec,
ki je držal štirideset bokalov; lonec je moral biti pokrit z
«) Landtagsprot. XXIX. fol. 373.
») Fasc. štev. 7.
») Faso. štev. 2.
*) Geriohtsprot. 1608.
233
r^no, ali pak je moral pomočnik kot mojstersko delo izdelati
gomb za slamnato streho („einen Knopf, so auf das Dach
gehort"). O
Seveda za količkaj zvežbanega rokodelca zdelovanje
mojsterskih dšl ni bila prav nobena težava. V tem oziru si
nam ni treba delati Bog v6 kacih preširnih mislij. Mojstersko
delo mizarjev je bila šahova deska, vložena od dvojnega,
različnega les^.. Barvar je moral razumeti barvati črno, ru-
deče, zeleno in plavo. Sinovi mojstrov pak so bili celo tega
oproščeni in pri njih je tudi že zadostovalo, ako so bili sam6
dve leti na tujem.
Padarje in ranocelnike sta, izpraševala dva ali trije
doktorji, kajti, kakor smo že omenili, spadalo je po nazorih
minulega stoletja, cel6 do Jožefa II., tudi zdravništvo v ro-
kodelstvo. Pš,darji, to je ljudje, ki so brili in česali ljudi,
puščali jim, rezali kurja očesa in imeli zanje kopali na raz-
polaganje, bratili so se v jedni in isti zadrugi z ranocelniki
in nediplomovanimi zdravniki Njihovo socijalno stališče je
bilo tako, kakor čevljš.rsko ali krojaško, če ne celo še menj
cestno. Leta 1784.'') pak je razglasil cesar Jožef II. ranopel-
stvo za prosto umetnost, ki ne bodi, kakor doslej rokodelstvo.
To umetnost so smeli odslej dalje zvrševati vsi izprašani
ranocelniki, ki so se vadili v kaki bolnici ter se mogli iz-
kazati z izpričevali, ne da bi se jim bilo treba vpisati v
kako zadrugo ali da bi si morali najeti kako brilnico. Prej
torej je bila brilnica za ranocelnika neizogibljiv pogoj, od
leta 1784. dalje pak ranocelniki brilnic, kop61ij, pomočnikov
in učencev celo imeti niso smeli. Ta obrt je pridržal cesar
le brflcem, t. j. padarjem v ožjem pomenu besede.
Leta 1785. je bilo v Ljubljani osem ranocelnikov ; dva
izmed njih sta imela pravico pomagati tudi pri porodih. Od
tačas niso vsprejeli nobenega ranocelnika več med meščane,
če se ni izkazal z diplomo, dobljeno na kacem vseučilišči.
Po novem zakonu je moral padar pri preskušnji dokazati,
da ume obezavati zlomljene noge in rane na glavi, da ume
zopet uravnavati izpahnene ude, da je vešč zdraviti speklmo
in rane po sunku ali ubodeni, da zna pripravljati gorke in
mrzle kopeli in lečiti še druge bolezni. *)
*) Pase štev. 2.
3) Hofdecret v. 22. Janiier 1784. Fasc. štev. 70—72.
'*) Fasc. štev. 196 „Dass er sieh geniigsam auf Gehirnwuiideii, Bein-
briiche, Verrenkungen, allerlei gebrannte, geschossene iind geliaute Wunden,
wie anch auf heisse und kalte Biider und aiidere Gebrechen verstehe."
234
Padarski mojster pak ni imel prebiti le te izkušnje,
ampak izgotoviti vrhu tega še neko mojstersko delo, toda
kako, ne v6mo povedati. Ako se mu to ni posrečilo, plačati
je moral zavoljo lehkomiselnosti svoje in prevzetnosti dvaj-
set tolarjev globe. ')
Jednake denarne kazni so nalagali tudi šušmarjem in
mojstrom-skaze pri drugih rokodelstvih, ako so jih zalotili.
Zdaj šele, ko se je komu mojstersko delo posrečilo,
vsprojet je bil lehko kot mojster v zadrugo. Ker pa je bilo
pri nekaterih zadrugah število mojstrov omejeno, prosil je
marsikdo zastonj za vsprejem vanjo toliko časa, da se ni
izpraznilo kako mesto. Mnogo truda je moral torej prebiti
tisti, ki jo postal mojster; zadnji akt te tragedije se je vršil
s plačevanjem mojsterske takse v zadružno skrinjo. Pri
n(^kaU>rih rokodelstvih je bila precej visoka. Mesarji, pekarji
in krznArji so plačevali po sto goldinarjev, kovači po pet-
instMlenulesot, mizilrji in sodarji po šestdeset, trgovci po
fit^sUlosot do osemdeset, klobučarji, čevljarji, jermenarji, vr-
Vilrji in sodlArji po petdeset; zidarji, kamnoseki in bukvovezi
po Jitiridosot do šestdeset itd.
Ta. (UmiiT jo ostajal v zadružni skrinji. Ž njimi so po-
krivali razno zjldružne troške, plačevali n. pr. maše in po-
Hrolio /a. luuršo zddružnike, omišljevali si sveče o procesiji
Hv. KV^Snjt^ga 'l\>losa, ali pak so kupili kako hišo, njivo, travnik
tttl/M Pokinlko teh immobilij so uživali ali najstarejši mojstri
ali pa vdovo umrlih mojstrov.
Proj^^llji zjldružniki so znali boljše gospodariti, kakor novi
rod, ki jo nakopal obilo dolga na svoje zadruge. V dolgove
Mo zabnMilo nekatere zadruge, ker jih je stala potrditev nji-
hovih /jUlružnih pravic mnogo denarja; druge so si omišljale
dramMHMU^ zastilvo; zidarska zadruga je imela 3000 gld. dolga,
kov Jt^ kiM)ila dvo hiši, predno je imela še potrebni denar
uahrau. Mnogo zAdrug pa ni imelo niti imetja, niti dolg6v,
tako \\, pr. mizArska, lončarska, vožarska, bakroreška, klju-
(**iU'HkH itd. 'O Nekatera rokodelstva so bila omejena samo
na l^ubljano; jodino th so smeli prodajati zadružniki zdelke
HvoJt>. I^arvar si je smel omisliti svojo delavnico le v Ljub-
ljani; ako 80 .zasačili koga zunaj na kmetih, zaprli so mu
jo in \\\\\ pobrali blagč. Pomočnik, ki je ostal pri takem
») Kuho, Stov. 196.
») Faao, Stcv. 185—138.
•) Ibid.
235
mojstru, veljal je za nepoštenega in tudi njega je pozvala
zadruga pred sodišče svoje, naj se zagovarja.
Marsikdo je izpolnil sicer vse pogoje, ali vendar ni
mogel biti mojster, ker se je razbilo vse njegovo napiranje
ob poslednjem pogoji: imeti je moral namreč toliko gotovine,
da je lehko pričel rokodelstvo svoje. Kolika pak bode ta
vsota, določevala je zMruga njegovega rokodelstva. Konec
minulega stoletja n. pr. je moral imeti barvar najmenj
1500gld. gotovfne, s katero si je omislil vse potrebno orodje,
sicer pa še 2 — 300 gld., da je mogel zvrševati svoje roko-
delstvo. O
Število mojstrov je bilo v vsaki zadrugi omejeno. Pti-
darske svoboščine so določevale, da se v Ljubljani ne sme
nahajati v pddarski zadrugi, h kateri so pa pripadali tudi
ranocelniki, več p^darjev nego dva in dve brilnici. Lončarske
svoboščine iz prve polovice osemnajstega stoletja so poudar-
jale : „Ker se ne nahaja sedaj v tem knežjem stolnem mestu
Ljubljani več kakor pet mojstrov in pet delavnic našega
lončarskega rokodelstva, ostani pri tem števili, dokler bodo
ti mojstri občinstvo preskrbijo vali z dobrim in vsem potreb-
nim blagom in se slavni knežji vladi ne bode zdelo dobro,
pomnožiti tega števila."
Najmnožnejši so bili krojači (triindvajset mojstrov), in
čevljarji (dvaindvajset,) poleg teh je štela pekarska zadruga
dvajset, kramarska šestnajst, tkalska petnajst, mizarska dva-
najst, kramarska deset mojstrov. Najmenj je bilo dimničar-
skih, kotlarskih in glavni carskih mojstrov, v vsaki zadrugi
le po dva. *) Ako je bilo le mogoče, branili so se mojstri
vsprejeti v zadrugo kakega novega mojstra že zato, ker bi
bil deležnik zadružnega imetja in dohodkov njegovih.
Ako se je bližal sejmski dan, bilo je že par dnij po-
prej po mestu jako živahno. Natanko je bilo določeno,
kdaj so smeli pripeljavati blago za semenj v mesto. Lončarji
ki so stanovali zunaj Ljubljane, smeli so priti semkaj šele
dva dni prej ter ostati po minulem sejmi s svojim blagom
največ tri dni, potem pa so ga morali, kolikor ga niso
prodali, zopet naložiti na voze in ga peljati s seboj na dom,
sicer se jim je pretilo s kaznijo. Blago na prodaj prinesti je
smel vsak lončar, a od hiše do hiše ga ni smel ponujati,
niti ga prenašati po cestah in krčmah. Ravno ta prepoved
je veljala tudi zunaj na kmetih. Po gradeh ali farovžih okoli
O Fasc. štev. 7.
«) Paso. štev. 135—138.
236
ni smel hoditi nihče. Mojstre je vodila prava misel, da bi
utegnile pri tacem ponujanji cene trpeti. Da bi si zagotovili
popravo pečij, prepovedovali so si drug druzemu prodajati
zidarjem posamezne „m6delnice" za peči; ako je treba po-
praviti peč, stori to lončar, ne zid^r. „M6delnice" prodajati
so smeli le kmetom, ki so si ž njimi popravljali peči sami. ')
Jeden dan pred semanjim dnevom so bile po mestu,
kjer je bilo le količkaj prostora, razpostavljene 16pe tako
tesno druga do druge, da se je na nekaterih krajih n. pr.
na Starem trgu in za škofijo človek težko preril, in to kljub
temu, da si več nego jedne 16pe ni smel postaviti noben
rokodelec. Prodajal je o sejmskem dnevi lehko ali doma v
svoji navadni prodajalnici, ali pa zunaj na sejmu, a svojo
navadno prodajalnico je moral zapreti. ")
Po lopah za prodaj odmenjeno blago so šli nekateri
ljubljanski, najbrž od zadruge same zato odbrani mojstri
ogledovat; če kaka stvar ni bila po volji narejena, spačena,
zapal je njen izdelovatelj v kazen. Nekateri rokodelci n. pr.
padarji in rokodelci svojega blaga kak drug čas, kakor
sejmske dni celo prodajati niso smeli. Kako blago pak so
le-ti rokodelci v prodaj dajali, ni povedano nikjer. O smajnih
dn^h je smel vsak tudi nezadružen rokodelec s
kmetov priti s svojim blagom v mesto, celo tujim rokodelcem
se vstop v mesto ni branil, a le-ti tujci so morali ponuditi
svoje blag6 najprej ljubljanskim domačinom in šele potem
drugim ljudem. Ko pa je semenj minil, kar se je naznanilo
na Gr^di z zvonom, morali so se ti tujci umekniti ter blago
ali iz mesta odpeljati ali pa ga spraviti v mestno skladišče.
O prihodnjem sejmu smeli so ga šele postaviti zopet na
prodaj.
Mojstri so drug druzega nadzorovali tudi raz ven se-
manjih dnij : Vsake kvatre sta hodila n. pr. pri lončarski za-
drugi po dva mojstra okoli ter nadzorovala druge sotrudnike,
če preskrbujejo občinstvo za dober denar z dobrim blagom.
Pri komer sta našla slabo in spačeno blago, ga mu
nista le pobila, ampak obsodila še v kazen jednega tolarja.
Delali pa so to mojstri v svojem interesi, da ne bi se jelo
morebiti občinstvo pritoževati in utegnil magistrat zahtevati,
naj se vsprejme v zadrugo več mojstrov, da bi vsaj jeden
zadostoval zahtevam občinstva. Vse napiranje zadrug merilo
je le na to, izključiti vsako konkurenco.
») Faso. štev. 19G,
^) Gerichtsprot. raznih let.
237
Da ne bi si delali drug druzemu škode in kazili cene,
pazili so strogo na to, da je blago pri vseh rokodelcih imelo
jedno in isto ceno. Dosti izbirati si kupec ni mogel, ker je
vedel, da se mu bodo imenovale v vseh prodajalnicah jedne
in iste cene, naj stopi v katero koli. Rokodelec, ki je ceno
kazil, ni odšel kazni ; jedino, s čemur je s svojimi sotrudniki
lehko tekmoval, bila je dobrota blaga, a tudi pri tem so
zadruge pazno gledale na to, da je bilo povsodi jednako
dobro, ali kar je skoraj tisto, povsodi jednako sldbo.
Padarji in ranocelniki so se zavezali med seboj, da ne
bo nihče ceneje stavil rožičev („schropfen"), kakor kdo drugi,
nihče ceneje puščal krvi. Če je poslal pš,da.rski mojster svo-
jega pomočnika h kakemu posvetnemu ali duhovskemu
gospodu na kmete, smel je zdraviti samo tega in druzega
nikogar, razven če v 6nem kraji ni bilo nobenega padarja več.
S tem so hoteli zabraniti, da bi j eden zaslužil vse, drugi pa
nič. Svojemu somojstru vkljub bodisi iz nevoščljivosti, bodisi
iz sovraštva ni smel noben pš^darski mojster zakuriti kopeli,
razven če je bilo obema na tem ležeče, zlasti se to ni smelo
prigoditi kak praznik. Kdor se je proti temu pregrešil, plačal
je jeden tolar kazni. ')
Strogo je bilo prepovedano. bolnike odgovarjati; bolnik naj
je poklical tistega padarja ali ranocelnika, do katerega je imel
največ zaupanja ; drug druzemu prestrezati jih, se je vsakdo
skrbno varoval, ako ni hotel zapasti kazni. Noben rokodelec
ni smel narediti nenavadne delavnice, to se pravi najbrž
različne od drugih, da ne bi obračal preveč pozornosti na-se.
Postaviti je tudi ni smel na kakšen nepriličen kraj, kjer bi ga
morebiti ne bilo lehko mogoče nadzorovati.
Da so koga iz zš-druge potisnili ali vsaj potisniti hoteli,
zadostovali so mojstrom časih prav malenkostni uzroki.
Leta 1608. so tožili čevljarji nekoga Matija Žlebnika ter
zahtevali, naj ga izbacnejo iz zadruge. Ta mož je bil naj-
mlajši mojster, torej človek, ki je bil starejšim pravi sluga.
O neki priliki so ga poslali po bokal vina k nekemu Vodo-
pivcu ter mu dali 14 krajcarjev ; a Žlebnik je šel drugam ponje,
kjer gaje dobil za 1 2 krajcarjev. Mojstri so bili zaradi te goljufije
vsi na nogah ter obsodili Žlebnika v kazen šest funtov voska
9 Fase. štev. 196. „Aueh soli kein Meister den aiidern aiis Neid oder
Feindse,haft die Badstuben heizen, es sel denn, dass beiden daran gelegen
ware, viel weniger an einen Feiertage solclies vorzukebren verstattei, vverdeii,
zumal derjenige, welcher dagegen handeln wurde, soli um einen Thaler un-
abwei8lieh gestraft werden."
238
za Šenklavško cerkev. Vrhu tega pak so ga pri magistratu
zatožili in zahtevali, naj se mu rokodelstvo prepove, zlasti,
ker so imeli še nekoliko drugih pritožeb proti njemu. Njegov
brat se je namreč izučil pri njem, a Žlebnik ga vkljub temu
ni hotel napraviti pomočnika. Dalje gs^ je fazžalil neki mlinar.
Po tedanjih nazorih bi se moral Žlebnik opravičiti, to je
izkazati, da ni res, česar ga je mlinar natolceval in ne miro-
vati prej, da ne bi prebil mlinar zaslužene kazni. To so
mu svetovali tudi nekateri njegovih prijateljev, ali Žlebnik jih
ni poslušal. Vsled vsega tega so ga čevljarji izbacnili iz svoje
zddruge in prosili magistrat, naj bi mu prepovedal na trgu
prodajati čevlje.
Magistrat je bil nekoliko milejši, kakor mojstri ter
svetoval v svojem odloku Žlebniku sam6, naj se vede spo-
dobno ter plača naloženo mu kazeii. Da se bo pa spominjal,
da je postopal tako, kakor ne bi bil smel, zaprli so ga za
osem dnij v stolp in mu zagrozili, da mu bodo vzeli mestno
pravico o prvi priliki, ko se bo culo zopet kšj napačnega o
njem. ')
Cel6 dostikrat so nastali prepiri med rokodelci, ker je
ta ali 6ni prodajal blago, ki ga ni sam zdelal ali sicer ni
spadalo v njegovo rokodelstvo.
Brez tacih prepirov ni minulo niti jedno leto. Leta 1594.
pritožili so se vrvdrji, da jim sezajo jermen^rji v njihove
pravico, da prodajajo o sejm6h vrvi. '-) Leta 1605. tožili so
tkalci trgovce, da prinašajo v mesto platnene mizne prtove in
robce ter jim delajo s tem škodo; kajti prte in robce izdelo-
vati in prodajati imajo sam6 oni pravico. Leta 1667. uprli
so so ostrogjlrji („Sporrer") proti jermenarjem in železnfnarjem
(„Kisengoschmoidlor"), da prodajajo puške, konjska česala (štri-
golno) in brzdo. ') Zlasti obilokrat so se ponavljale tožbe za-
radi mojstre v-skazo. Lota 1609. n. pr. so zaprli nekoga kra-
kovskega kr(y{lča, torej človeka, ki ni pripadal pod mestno,
ampak pod gosi)Osko Nemške Komende. Nemški oskrbnik se
jo potegnil prav gorko z<lnj, vkljub temu je magistrat odločil,
da so mora z mostnimi krojači pobotati, ker je vsprejemal
dola sovoda proti nižji coni tudi za mestne ljudi.*) Mojstre-
skazo so trpeli le v vast^h, oddaljenih od mesta, kjer se ni
bilo bati, da bi jim delali škodo, ali iz očij jih vendar niso
pustili nikdar,
«) (Jorinhtnprot. l()08. fol. 151.
«) HoriohtHprot. 15U4. fol. 147.
») (Joriohtnprot. UUJ7. fol, 17.
*) (n>rioht8j»rot HUH), fol. 137.
239
•
Proti koncu minulega stoletja oglasili so se n. pr. bar-
varji, da prevzemajo drugi rokodelci za barvanje žamet,
svilo in platnene reči. Gosposka jim je priskočila na pomoč
ter jim braitlla njihove privilegije. ')
Ljudi, ki so hoteli uvesti kako novo, v Ljubljani doslej
še nepoznano rokodelstvo, odrivali so mojstri na vse žile,
zlasti seje to godilo proti koncu minulega stoletja. V prejšnjih
časih tega ni bilo treba, ker se pač ni prigodilo, da bi bil
spravil kdo k^j novega na dan. Drugače pak je bilo v mi-
nulem stotetji. Leta 1794. je želel neki Gerber, ki je dejal,
da bi odprl rad tiskarno za „cic" in platno, naj gavsprejmo
barvarji v zš^drugo. Ta stroka barvarije je bila takrat v
Ljubljani še nepoznana. A barvarji mu niso hoteli prodati
barv, s tujega jih pa ni smel naročati, ker so si ljubljanski
barvarji delali barve sami in to, kakor se djali, odkar svet
pomni. Na to skrivnost jim je dal cesar privilegij. Gerber
torej ni mogel stopiti v zš,drugo, toda mož se ni dal tako hitro
ugnati v kozji r6g. Pri shodu barvarjev, ki so ga sklicali v
ta namen, očital jim je Gerber, da nekaterih barv še ne po-
znajo ne, kajti ni se še slišalo, da bi bil barval kakšen ljubljanski
barvar kdaj škrlatasto ali rožasto rudeče, tudi nikdar ne
„chamois". To je bila istina, ali barvarski mojstri so si po-
magali iz zadrege, če&, da ljubljansko občinstvo ni še nikdar
rado povprašalo po tem. A naj bi bilo tudi potrebno uvesti
take barve, Gerber le ne more postati barva.r, in sicer zaradi
„monge" ne. „Monga" je bila privilegovano barvarsko orodje, ki
ga ni smelo rabiti nobeno drugo rokodelstvo. Če more tiskati
brez „monge", delali mu ne bodo nobenih tež^v, „monge" mu
pa ne dad6 nikakor. Gerberju ni pomagalo nič, da je ugo-
varjal češ, povsod drugod po svetu prinašajo platnarji-tiskarji
svoje blagč barvarjem „m6ngat", storil bo to tudi on. A
barvarji so dejali, da njegovega blagš, ne bodo jemali.
Da pa ne bo mislil, češ, nagajajo mi zgolj iz hudomuš-
nosti, zato mu dovolijo, naj si omisli holandsko „m6ngo",
barvarske mu pak ne morejo nikakor dovoliti. Gerber bi bil
to rad storil, ali holandski „m6nga" je stala 800 gld., toliko
denarja pak ni imel in moral je odjenjati. *)
Toda tudi ljubljansko občinstvo je pričelo proti koncu
minulega stoletja pritiskati rokodelce k napredku, kar doka-
zuje magistratna tožba „da je pričelo dobivati občinstvo
predsodke za tuje zdelke." Temu je pripisovati, tožili so
O Fase. štev. 48—51.
«) Fasc. štev. 7.
24a
mestni očetje, da se poproda v Ljubljani toliko dunajskih
čevljev. Sicer niso trdnejši od ljubljanskih, a ljudje jih ku-
pujejo samo zato, ker so dunajski. Če bi prišlo tudi deset
dunajskih čevljarjev v Ljubljano, naročevali si bodo Ljubljan-
čanje čevlje vendar le z Dunaja, dunajske čevljarje pa bi
doletelo očitanje, da delajo slabe čevlje. ')
Iz teh vrstic se pač vidi, da so prišli domači rokodelci
v slabo ime, ker so ostali starokopitneži ter se niso ozirali
na to, da svet drugod napreduje. Konkurenca je bila vedno
živahnejša in odprlo se je tudi v Ljubljani rokodelstvu pro--
štej še gibanje, približal se je tudi rokodelcem čas, v katerem
so jadikovali trgovcem jednako, da ne morejo več shajati.-
§. 3. Pomočniki in učenci (Gesellen und Junge).
Tudi pomočniki in rokodelski učenci so bili po nekoliko
udje zadrugi, ako so delali pri „ poštenem", rekše v zadrugo
vpisanem mojstri. Nezadružni mojster je težko dobil pomoč-
nika, zam^n mu je ponujal celo večji zaslužek, kakor so ga
imeli navado dajati drugi v zadrugo vpisani mojstri. Vsak
pomočnik se je premislil na tuje prišedši po dvakrat, predno
je stopil v delo pri tacem mojstru. Ta čas je bil z^nj iz-
gubljen. Ko je zapustil namreč tacega mojstra, potrditi mu
le-ta ni mogel v „Wanderbuch", da je delal pri njem toliko
in toliko časa; njegov podpis ni veljal nič; kajti veljavo je
imelo le potrjilo vse zadruge z zš^družnim pečatom. Takšen
pomočnik se torej ni mogel vrniti prej s popotovanja, dokler
ni tega zamujenega časa znova prebfl pri zadružnem mojstri,
vrhu tega si je nakopal na glavo še ime „nepoštenjaka" in
je nosil to ime ter ni smel zahajati med pomočnike in se
udeleževati njihovih shodov, dokler se ni odkupil s pijačo.
Zanimivo je, kako je iskal v Ljubljano došli pomočnik
dela. Oglasiti se je moral najprej pri „očeti", ki je poslal
takoj po najmlajšega mojstra. Temu je bilo voditi tujega po-
močnika krog vseh mojstrov in iskati dela zanj. Najprej ga
je vedel k najstarejšemu, ako ga ta ni mogel porabiti, pak
k tistemu, ki je bil že najdlje brez pomočnika in je že najdlje
povpraševal po njem. Ako ga tudi ta ni mogel porabiti,
šla sta šele k drugim mojstrom po delu vpraševat, in sicer
oziraje se na njihovo starost. Vdove so zavzemale tisto
mesto, kakor njihovi umrši možj6. Zdaj šele, ko sta obt6kala
vse mojstre, dobil je najmlajši pravico do delo iskajočega
1) Fasc. štev. 42—56.
241
pomočnika. Pomočnika, ki se ni popolnoma izučil, smel je
sicer vsak mojster vzeti v službo svojo, toda nad štirinajst
dnij ga ni smel pridržavati pri sebi, in ravno to je veljalo o
pomočniku, ki se ni mogel izkazati z vsemi potrebnimi pismi
(„Kundschaften"). To se je zvala jednaka pravica za vse.
Posel najmlajšega mojstra gotovo ni bil prijeten, zato
so izbrala nekatera rokodelstva namesto njega starega pomoč-
nika („ Al tgeselle",) ki je prevzel ta sitni' pCsel. Čepa so na-
posled bili v Ljubljani vsi mojstri s pomočniki že preskrbljeni
in niso potrebovali došlega pomočnika, morali so mu dajati
vsi po vrsti nekoliko dnij stanišče in hrano. Ko pak je po-
močnik tudi na ta način vse mojstre obral in se mu vkljub
temu ni odprla nobena služba, podati se je moral dalje na
potovanje.
Po svoje in kakor bi se njim samim ljubilo izbirati si
pomočniki niso smeli mojstrov, že samo to željo izraziti, je
bilo kaznjivo. Vstopiti je moral toraj pomočnik ravno pri
6nem ^mojstru, ki je kacega pomočnika potreboval. ')
Še leta 1791., ko so jela višja oblastva o zadrugah misliti
nekoliko svobodneje, mogel je pomočnik izpremeniti službo
svojo, ako je pri kacem mojstru pomočnikoval že najmenj
štirinajst dnij, sam6 tačas, ako je dovolila v to vsa zadruga;
vendar tudi takrat ni mogel iti k tacemu mojstru, ki je imel
že tri pomočnike, akoravno so pomočniki najrajši se zatekali
k takim mojstrom, ki so dajali mnogim pomočnikom dela.
Proti taki zahtevi so se mojstri zelo upirali. Dogovarjali so
se pa iz tega uzroka tako, da ne bi imel jeden mojster vseh,
drugi pa nobenega, „kajti dobro v6mo," dejal je o priliki
jeden mojster, „da se dado pomočniki preslepiti z boljšo
plačo in da hodijo rajši k tistim v delo, ki plačujejo bolje.
Kakšen ner6d bi pač nastal, da je pomočnikom dovoljeno
popolnoma po njihovi volji in kakor bi se njim zljubilo ho-
diti od jednega mojstra do druzega." -') Nekoliko prostosti
so si mojstri dajali le v tem slučaji, ako ni prišel že dlje
noben pomočnik, kakeršnega je ravno kdo potreboval, skozi
Ljubljano. Takrat je pisal mojster lehko v kakšno drugo
mesto p6nj. Došli pomočnik se je moral oglasiti na roko-
delski ostaji („Herberge") in poklicati ali najmlajšega moj-
stra, ali pa najstarejšega pomočnika; ta ga je peljal k mojstru,
ki si ga je naročil. A pismo, s katerim je najemal mojster
tujega pomočnika, morala je podpisati zadruga, sicer ni imelo
O Fasc. štev. 128.
«) Ibid.
16
242
veljave. Še leta 1791. so se zaradi tega prav do živega sprH
mojstri. Nekov barvarski mojster je srečal namreč v Kranji
barvarskega pomočnika ter ga, ker ga je ravno potreboval,
takoj vzel v službo. A ko je le-ta prišel v Ljubljano in hotel
pri svojem mojstru vstopiti, zahtevala je zadruga, naj se
ravno tako, kakor drugi, oglasi na rokodelski „ostaji", od
koder ga bo vodil najmlajši mojster in ga ponujal okoli.
Zaradi njegovega mojstra pa, ki je postopal tako nepostavno,
sklicala je zadruga shod in obravnavala v njem o ti stvdri.
Barvarski mojster, ki si je naročil pomočnika in menil, da
se mu dela krivica, raztogotil se je tako, da je pital v za-
družnem shodu svoje kolege s „potepuhi in cepci", („grobe
Flegel und Halunken".) Sedaj se je vnela streha! Ker se
stvar torej zlepa ni dala poravnati, oglasili so jo višjemu
oblastvu, in dasi ni barvarski mojster ravnal tako, kakor bi
bil moral, določilo je vendar višje oblastvo, da sme obdržati
naročenega pomočnika. Mislilo je nekoliko svobodneje od
zadruge.
Predno so minili trije meseci, odpovedal je svoje delo
brez kacih pogojev in uzrokov. Če je pak delal že več od
jednega četrtletja in Želel šele potem bodisi ali službo iz-
premeniti, ali pa oditi iz Ljubljane, preskrbeti je moral prej
naslednika. Tudi na odpust je šel lehko, toda kaznovali so
ga z zaslužkom dveh tednov, ako so mu dokazali, da je
prosil odpusta le zato, da bi spravil mojstra v zadrego ravno
tačas, ko je imel največ dela in največ naročil. Celo noben
mojster ga ni smel več vzeti v službo.
Nekateri pomočniki, n. pr. padarski so morali gredoči
na sprehod ali sicer po zasebnih svojih opravkih povedati,
kje jih bo mogoče dobiti to ali ono uro. Čez deveto uro ni smel
izostajati nobeden. Če je prišel pozneje domčv in trkal na
hišna vrata, odprl jih je mojster, če se mu je zljubilo, ali pa
tudi ne. Siliti ga ni mogel nihče. Pomočniki so se pač po-
žurili, da so bili zgodaj doma, kajti v prejšnjih stoletjih so
se zapirale gostilnice že ob deveti, najkesneje ob deseti uri,
in še v minulem stoletji so gledali k^j strogo na to, da ni
bila čez polunočno uro odprta nobena gostilna in nobena
kavš^rna.
Sicer pa so mojstri neradi videli, če so n. pr. pddarski
pomočniki sploh zahajali iz njihovih hiš; v zadružnih pra-
vilih so jim priporočali, naj v prostem času ne popijajo in
iie igrajo, ampak naj jemljč rajši v roke kako knjigo, tičočo
se njihovega poklica.
243
Zadružna pravda so priporočala pMarskim pomočnikom,
naj ne loč^vajo ubožcev od bogatinov, ampak naj postrezajo
vsem bolnikom, h katerim bi jih utegnili pošiljati mojstri,
jednako vestno in dobro. Zasluženi denar pa naj natanko
do krajcarja prinašajo gospodarju.
Nasprotno pak je bilo tudi mojstrom prepovedano za-
služek pomočnikov (plačilo) kratiti ali poviševati. Zlasti
nepostavno je bilo, kacega pomočnika odgovarjati in ga va-
biti k ^sebi v službo, češ: popiisti pri svojem mojstru delo.
Ako so prišli v ti stvari kacemu mojstru na sled, kaznovali
so ga z dvema funtoma vosk^.
Shajališča pomočnikov so zvali rokodelske ostaje.
Ostaja je bila hiša, v kateri so se oglašali v Ljubljano došli
tuji rokodelci ter od tod hodili z najmlajšim mojstrom iskat
dela. Na rokodelski ostaji so tudi prenočevali in dobivali
hrano, ako pri mojstrih njihovega rokodelstva ni veljala
zgoraj omenjena navada, da so se vrstili vsi in dajali po-
močniku zapčred hrano in stanovanje zdaj ta, zdaj 6ni. Ob
jednem pak so bile te rokodelske gostflne tudi shajališča
pomočnikov, ki. so obravnavali v njih svoje stvari, vendar
nadzorovati je moral te shode najmenj jeden mojster. Godilo
se je to ob nedeljah. Ako se je vnel med pomočniki prepir,
ali je rekel kdo komu tekom tedna grdo besedo, reševali so
to vprašanje ob nedeljah, in takisto tudi prepirov mojstrov
med sdbo ni poravnalo sodišče nego vse rokodelstvo samo.
Med mizarskimi pomočniki je veljala v Ljubljani navada,
da so se vsak sejmski dan sešli popoludne na trgu, jim je bilo
li treba kAj nakupovati ali ne. Kdor ni prišel, obsodili so ga
v 15 kr. kazni, katere sn skupno za.pili, ko se je nabrala
zadostna vsota. Leta 1791. sta obsodila dva sedlarska po-
močnika na ostaji jednega svojih vrstnikov na 1 gld. 30 kr.,
ne da bi bil navzočen kakšen mojster. Ukazala sta mu cel6
pobrati kopita in iti. Ko pa ga je vendar le vsprejel nekov
mojster, prišla sta v njegovo delavnico ter pričela til raz-
grajati. ^)
Poleg drugih romantičnih oseb, ki smo jih gledali še
sami v mladih svojih letih, izginil je tudi potujoči po-
močnik s cest^ in ž njim vred mnogo poezije. Sedanji
rokodelski popotnik se* ne more prav v ničimer primerjati s
prejšnjim, ki je prišel bodisi kamer koli, vendar povsod med
prijatelje, katere so vezala tesno druzega na druzega stara
1) FaBc. štev. 128.
2M
sveta pravfla. Grorj6 mu, kdor bi jih bil prekrstil. Na poti
je moral paziti, kaj govori. Zabavljanje je bilo strogo prepo-
vedano. Če je kdo grdil zadrugo, pri kateri je kdaj delal,
morale so se cel6 gosposke zdnjo potegniti, in ga kaznovati
z ječo ali cel6 s težkim delom v trdnjavah (^Gefangniss,
Zuchthaus und Festungsbau"). Kazen so spregledali le tacemu,
o katerem so pričakovali, da se poboljša, toda preklicati je
moral svoje besede tam, kjer je za.bavljal.
Zadruge so bile v tesni zvezi med sš^bo in kazni ni
odšel nihče, ki ni imel čiste vesti, cel6 takrat ne, ako je
pobegnil v tuje dežele. V njegovi domovini so mu pobrali
imetje, ki ga je že imel ali pričakoval po kaki d6dščini,
razglasili so ga nepoštenim („infam") in nabili njegovo ime
na višala. ')
Tekom stoletij se je nagnšzdilo v navade pomočnikov
toliko razvad, da cesarska vlada ni mogla več r6k križem
držati in je zatorej ukazala leta 1781., naj se odpravijo. Iz
teh določil hočemo nekatera najzaminivejša tU navesti.
Prepovedala je jedenkrat za vselej shajališča in zbiranje
v tolpe ter zapretila z ječo in cel6 s smrtna kaznijo. Pone-
hati so morala vsa dopisovanja med posamičnimi rokodelstvi,
pomočniki in mojstri. Povsod je bila navada, da so dajali
mojstri, izpuščaje učenca iz učenja in naredivši ga pomoč-
nikom, darila; s početka so napravljaU obede, toda pozneje
so zahtevali pomočniki dragocena darila in obsojali mojstre
v visoke kazni, ako niso hoteli tega storiti. Darilo se je
ravnalo po „ poštenosti" rokodelstva. Pomočnika „ poštenega"
rokodelstva je moral mojster bolje obdariti, kakor mojster
„ nepoštenega" rokodelstva. To darilo je bilo časih zel6
veliko in pomočniki so se tako razvadili, da je moral leta
1781, cesar sam določiti, da nimajo pravice terjati več,
kakor 4 — 5 dobrih grošev. Ko so razglašali mojstri svoje
učence za pomočnike, imeli so ti navado vršiti obilo smešnih,
pohujšljivih in nepoštenih običajev : novega pomočnika so
tti skčblali, tam drsali, krščevali, mbral je prepovedovati,
obleči se v nenavadno obleko, vodili in pošiljali so ga po
ulicah in počenjali ž njim še mnogo druzih budalostij. Svoj
rokodelski pozdrav, nespametne izreke in druge prismojenosti
so imeli pomočniki v toliki čš.sti, da*je zapal tisti v kazen,
kdor se je pri izgovarjanji teh besedij zmotil le za jeden
jota. Ako sta se srečala dva pomočnika in je izrekel jeden
») Pase. štev. 135—138.
245
ali drugi rokodelski pozdrav napačno, moral se je vrniti,
storiti časih celo dolgo pot nazaj in potem pozdraviti znova.
O ponedeljkih pomočniki skoraj večinoma niso delali, nosili
spade („Degen") ter snovali popolnoma redne sodbe nad
mojstri.
Doslej so pomočniki prisezali, da ne bodo izdali nobene
skrivnosti rokodelstva svojega. To se je sedaj prepovedalo.
Razloček med zakonskimi in nezakonskimi naj bi prestal.
Prepovedala so se dragocena, pri tem pa nekoristna mojster-
ska dela. Nekatera rokodelstva so veljala za ^nepoštena", v
prvi vrsti „kožedfrsko in p^darsko rokodelstvo". Za „ nepo-
štenega" veljal je, kdor je kdaj pil s kožedircem, tudi če ga
poznal ni. „Nepošten" je bil dotlej tisti, kdor se je doteknil
kake mrhovine, ubil psa ali šel za pogrebom za kože-
dfrcem, ali za njegovo žen6, aJi za njegovo deco. Ako je
hotel biti zopet „pošten", moral se je odkupiti. Med pMarji
je veljala navada, da ni smel nihče odvezati ob6ze, ki jo je
kateri drug pMar zavezal, četudi bi zahteval bolnik sam in
bi utegnilo škoditi njegovemu zdravju, če se ne odveze, kajti
delo, ki ga je kakšen pomočnik ali mojster pričel, dokončati
je smel le on in nihče drugi. Ključavnico, ki jo je kakšen
mojster delal, pribiti je smel le on ali pa tisti, ki jo je kupil.
Za „nepoštene" so imeli vse 6ne pš^darje, ki so ličili ljudi,
katerim je tortura poškodila njihove zdrave ude. Ravno tako
tudi tisti ni smel med „ poštene" pomočnike, kije rešil kacega
samomorilca, če je na priliko prerezal vrv, na kateri je visel,
ali mu sicer kako pomagal. ^Nepošteni" so bili tudi stroj&rji,
ki so strojfli pasje ali mačje kože, in suknarji, ki so tkali s
k6ž zdrgneno ali z živih ovdc po^uljeno volno („Raufwolle").
Pomočnika, ki je delal pri tacem mojstru, kaznovali so nje-
govi drugovi, ako je prišel v njihov kraj dela iskat. Pri
nekaterih rokodelstvih je veljalo pravilo, da že oženjen po-
močnik ni mogel biti vzet med mojstre, pri druzih pak se
je moral nasprotno takšen človek prej oženiti, predno se je
mogel oglasiti za mojsterstvo, n. pr. pri klobučarjih.
Nekatere zadruge so uživale pri pomočnikih posebno
spoštovanje, druge pak so bile pri njih na tako slabem glasi,
da se ni vdnje hotel in smel vpisati noben „pošten" pomoč-
nik. Če je šel takšen na svojem potovanji dalje in so
zv6deli pomočniki in mojstri tistega kraja, da je delal pri
taki razvpiti zšxJrugi, napeli so vse moči, da ni dobil v nji-
hovem kraji dela, razven če se je odkupil in tako bil zopet
„ pošten". Cel6 gosposke so kovale iz te razvade svoj dobi-
ček in pozivale rokodolc« sosedne razkričano zadnigo, nE^^^i
se vpišejo v njihovo povsod slavljeno zaiirugo. j
Tekom časa so postali pomočniki tako predrzni, da s-^=^"
zalitevali od mojstrov in cel6 od gospOsk, naj jim vpiše "
(loflčni list posebne klavzule n, pr., da so vodili njihov' ^^
starše, gredože k poroki v slovesnem sprevodu po cestah d» -t
cerkve itd.
Osnovali so redna sodišča ter sodili v njih pomočnik* ^3
in mojstre. Obsojali so n. pr. take, ki so popustili rokodolatv* ~%
in stopili v kaki graščini v službo, Če je hotel takšen \>ccz>
močnik zopet rokodelčiti, moral je prej opraviti kazen in s--^
odkupiti pri svojih drugih.
Pred zaroto pomočnikov ni bil noben mojster vaieomrKis
klicali so mojstre pretite in jim propisovali raznovrstne ne*
spametne pogoje. Ako se niso hoteli ravnati po njih, obsojal*
so jih v kazni j če jih niso hoteli plačevati, pozvali so v ss=^
pri tacih mojstrih službujoče pomočnike, naj denejo takoj delT
iz rok in si poiščejo druge mojstre. Pomočnike, ki se Tii ia=a
marali udati ti zahtevi, razglasili so „ nepoštenimi". V neks^
terih krajih ni smel delati noben pomočnik pri mojstrih*" Jk
kateri so dajali snažiti nože in vilice ne z kamnom, ampa^^cai
s škajo (nHamraerschlag"). Marsikatera zAdruga ni hote"«;^/«
vsprejeti sina, čegar oče je zakrivil kakšen zločin. Mojstcr^^a,
ki je imel kakov zločin na vSsti, morali so takoj vsi pi^ao-
močniki popustiti, četudi se je izkazalo, da so ga po krive— ■! m
zaprli. Upori pomočnikov so bili časih toliki, da jim f f ^ ^
gosposke niso bile k<fis. ')
Od pomočnikov preidimo napfisled k učencem,
nekaterih rokodelstvih, n. pr. pri kovSLčih so morali s1
dokazati, da je učenec, ki so ga pripeljali k" mojstru, poš«::^^'
nega zakonskega stanii. Pri pidarjih so zahtevali od učencii^a,
daje znal brati in pisati, vrhu tega so želeli, da je vsaj ir^»e-
koliko študiral, če so dopuščale to razmere, čas in ki-^asj;
Šele od leta 1770. dalje so se morali padarji in ranocelni-fej
šolati na kaki medicinski fakulteti ter niso smeli pripravlj.^3^"fci
zdravil, ako se je nahajala v tistem kraji lekd^rna. '-) Do 1^^*^
1548. se ni mogel fant iti učit rokodelstva,, katerega, bi s*
bil hotel. Nekateri rokodelci niso vsprejemali v poiik sira-^ov
sodniških slug, biričev, godcev, pfiljskih, gfizdnih in nOčr^M-il'
čuvajev, grobokopov, beraških strahčv, Čolnarjev itd. Cesar^J«^
ukaz iz leta 1548. je to razvado prepovedal, vendar pak J®
247
Se dovoljeval, da so odrivali sinove kožedirske. še dalje.
Šele kožedirski otroci tretjega kolena so se mogli oglasiti
za vsako rokodelstvo, toda le tačas, če so se njihovi očetje
živili najmenj trideset let s kacim „poštenim" rokodelstvom,
Icar pa kožedirstvo ni bilo. •)
Učencev mojster ni mogel vsprejemati v pouk toliko,
"kolikor bi se mu jih ljubilo; njihovo število je bilo omejeno.
Tadarski ali lončarski mojster je smel imeti le po jednega
Tičenca, največ še jednega za poskušnjo, a tudi tega je smel
^zeti šele tedaj, ko bi se imel prvi kmalu izučiti. Pri vspre-
jemu v poiik in pri izstopu iz njega konec tretjega leta,
plačati je moral učenec 5 gld. v zadružno skrinjo. Vsak
"Učenec si je moral poiskati poroka, ki je jamčil zanj, da bo
določeni čas ostal pri jednem in istem mojstru. ') Toda
ako je učenec le ušel, morali so n. pr. pri barvarski za-
drugi plačati poroki 12 tolarjev globe; jedno tretjino je
dobila zadružna skrinja, drugo in tretjo pa župan. Le p^-
darji in ranocelniki so delali pri uhajanji nekoliko razločka,
tako, da je smel na pr. učenca ubeglega mojstru zaradi
grdega ravnanja, vzeti v pouk tudi kakšen drug mojster. Če
pak je ub6gnil iz hudobe, moral je ves čas, ki gaje zamudil,
doslužiti, predno so ga naredili pomočnika. Pri ti priliki je
moral novi pomočnik plačati južino, ki je stala pri tem ro-
kodelstvu več, pri onem menj ; barvarji n. pr. so odločili, da
naj takšen obed ne stane nad 4 — 5 goldinarjev.
^y^^^^
o Ftoe. it0¥. 135-188.
«) QefJMMqpi:t>t 1660. fol. 183
X. Poglavje.
Obrtniki.
Najvažnejši obrtniki so bili gostilni<5arJi, mesarji in pe-
^kš.rji, ki so se združevali, kakor rokodelci v ziidn^e.
Nadzoroval jih je magistrat, ki je določeval po lepi
stari navadi ne le cene jestvilu in pijači, ampak se tadi
prepričaval, če se drž6 njegovih povelj.
§. 1. Gostilničarji.
Vino točili in trgovali ž njim so Ljubljanci, kar Ljub-
ljana pAmeti ; trgovali pa so ne le domS. v deželi, ampak hodili
ž njim in p6nje tudi na tuje, posebno na Štajersko in Ko-
roško. ZariuSi živahnega prometa v minulih stoletjih, zaradi
obilice tujih trgovcev, ki so prihajali preko Ljubljane dan
za dnem , obnašalo se je to trgovstvo , zlasti vinotoč na
drčbno, („'Weinschank am Zapfen") Ljubljancem jako dobro
posebno zato, ker se je ž njim smel pečati jedino le meščan.
Tujci so prihajali pač z vinom v mesto, toda jedino le o
sejmskih dn^h, kajti tačas je bilo mesto odprto vsacemtt,
kdor si bodi, le Židu ne. Ostajati pa so smeli tujci samo to-
liko časa s svojim vinom, dokler je trajal semenj in Še
takrat niso smeli vina točiti na drobno, ampak le po s6dih.')
Kaj pa kranjski, dolenjski plemenitaži? Na drobno ga-
v mestu tudi ti niso smeli točiti, le na debelo. Cel6 popls'
mičeni meščanje, ki so imeli posestva na kmetih, morali »o ,
') Geriohtsprot. 1584. fol. 90.
249
dati vinotoč iz rok. Kaj naj počno posestniki z obilim svojim
vinom? Že zgodaj so se zaradi tega sprijeli z meščani, ki
so se opirali na svoje privilegije, podeljene jim po deželnih
knezih. Plemiči so se zavoljo tega pritožili in prosili dežel-
nega kneza, naj se spomni tudi njih. Sami vsega vina ne
morejo popiti, na tuje ga ne prodajati, ker Dolenjca ne mara,
razven Kranjcev, piti nihče ; na dr6bno točiti ga pa ne smejo.
Kaj naj stor6, ah naj vino spust6 po tleh, ali naj čakajo,
da se jim izpridi ? Dejali so pri neki priliki o domačem vinu :
„ Znano je in tajiti ne morejo ni ^ljubljanski gospodje", ni
kdo drugi, ki poznd deželo le od daleč, da dolenjska stran
nima razven vina prav nobenega pridelka, ki bi ji prinašal
gotov novec. Tudi podložniki ne morejo plačevati davkov
svojih v denarjih, ampak le zgolj v vinu, grašč^k mora,
hočeš, nečeš, vzeti od njih vino in skrbeti, kako ga speč^.
Dalje je tudi znano, da dolenjskega vina ni m6či nikjer
drugje spečati v denar, kakor le v Ljubljani in v njeni okolici,
kajti Štajerci in Hrvatje imajo več in boljšega vina od Do-
lenjcev. Dolenjca oni ne kupujejo, temveč se trudijo, kako
bi svoje vino pripeljali po Savi gori v d6žel. S tem so pro-
daji dolenjskega vina že sila škodili. Notranjski dve strani,
Pivka in Istra, imata svoje vino, ki je mnogo boljše od do-
lenjskega, Gorenjska nad Kranjem, pri Bledu, Radovljici in
Beli Peči pije le furlanska vina („Egkher und Friauler Weine");
kraji med Ljubljano in Kranjem pak použivajo le štajerska,
po Savi pripeljana vina, vrhu tega pak se utihotaplja pod
štajerskim imenom tudi obilo hrvaškega vina, ki je pač
mnogo boljše nego kranjsko, nasprotno pa ne gre kranjskega
vina čez mejo na tuje niti 100 v6der."
Tako so tožili plemiči konec 17. stoletja; toda take
tožbe so se cule iz njihovih ust tudi že tristo let prej. Leta
1376. so dejali vojvodi Leopoldu, da ne morejo davkov več
zmagovati, ker so imeli takrat Ljubljanci že jedino in iz-
ključno pravico za pr6daj domačih in tujih vin. Kratiti jim
Leopold te pravice ni hotel, vendar pak je plemičem vsaj
nekoliko ustregel s tem, da je prepo 76dal Ljubljancem dova-
žati v Ljubljano „den Wein von Pettau", to je: štajersko
vino sploh. ') Takisto je pod vezal konkurenco štajerskega
vina vsaj v nekoliko; s tem pa so bili oškodovani Štajerci,
ker jaiso mogli spečavati vina svojega tako lehko, kakor prej.
Da so jim škoda malo povrne, prepovedal je vojvoda Leopold
dovažati nekatero blago na Ptuj.
*) Klun, Dipl. Carn.> štev. 9.
250
Stvar bi bila s tem poravnana, ko bi bili plemiči hoteli
odjenjati od vinotoča na drobno, česar pa niso storili. Zaradi
tega so se ljubljanski gostilničarji pritoževali v jednomer ter
izprosili potrditev svojih privilegij, zdaj od tega zdaj od onega
vojvode; to milost jim je izkazal tudi Friderik IV.; leta 1488.
(„ddo. Innsbruck, Oculi in der Fasten"), prepovedal je vse
gostilne po kmetih, ako niso bile tam že od starih časov.
Štiri leta za tem, leta 1492., mudili so se meščanski in ple-
menitaški poslanci zaradi ravno te stvari zopet na dvoru
Friderika IV., ki je, zaslišavši obe stranki, razglasil vinotoč
v Ljubljani jedno miljo okoli nje za pravico, ki pristčja jedino
le meščanom. ') — Ravno tisto je določil patent od leta
1542. in že imenovani ^policijski red" od leta 1552. D^, s
prepovedjo od dn6 10. marcija leta 1568. zapretil je deželni
knez cel6, da izgube vsi, ki so si pridobili plemstvo in so
imeli posestva po kmetih, četudi so bili meščanje, svoje ple-
menitaške pravice, če bi se ukvarjali z meščanskirn obrtom,
zlasti pa z vinotočem na drobno. Ukaz leta 1569. je veleval,
naj ne dobi nihče plemstva, kdor bi se pečal z meščanskim
obrtom. Vendar -pak se tega ukaza, kakor se mi zdi, niso
držali strogo, kajti poplemčenih meščanov, ki so se vkljub
temu pečali z obrtom, nahajalo se je takrat in pozneje v
Ljubljani obilo. ^)
Naslanjaje se na te privilegije so podili Ljubljanci pflce
iz plemenitaških gostilnic tudi v tem slučaji, če so plemiči
prodajali vino, ki so ga pridelovali sami. Očitali so jim pri
tem, da škoduje plemič z vinotočem svojemu plemstvu,
(„dass ein Herr und Landmann mit dem Weinschank sein
Kleinod des-Adels verdunkle"), da napravlja iz svojih gradčv
in palač pilnice, da je tem potem strežaj in hlapec pijancev
ter da si nakopava sitnosti na glavo noč in dan. Najbolj pa
si škodi plemstvo s tem, da se mora poklanjati meščanskemu
sodišču, ker se bavi z meščanskim obrtom. Kajti vino
točeče plemstvo se mora podajati vsem 6nim naredbam, ki
veljajo za meščane, mora dajati vsako četrtinko leta sode
cimentovati in kazen plačevati, če so premajhni, kar je za
plemstvo vendar le preveč nečastno. Gotovo mu ni na slavo,
če se pretepajo pod njegovo streho pijanci noč in dan. Go-
stilničar ni več svoboden mož; sramota je za plemiča, da
hodi v njegove hiše mestna straža pijance mirit, prepovedovat
jim razgrajanje in ples in hrumečo družbo metat čez prag,
O Fasc. štev. 54.
«) Ibid.
261
s
ako je treba. Ako se hoče plemstvo ukvarjati še dalje z
vinotočem, dala mu bo mestna gosposka vojake v stanovanje,
kakor drugim meščanom. Vrhu tega se bo moralo tudi
plemstvo temu podati, da bo naznanilo vsacega tujca, ki pride
pod njegovo streho.
Sicer so plemiči čutili, da trdijo meščanje pravo, ali
zlahka vinotoča vendar le niso mogli popustiti, dasitudi so
bili nekateri tistih mislij, kakor meščanje. Leta 1682. oglasil
se je v dež61nem zboru nekov veljaven plemenitaž : „Rajši
čujem, da se pomnoži število plemenitažev, kakor da se ba-
vijo nekateri z vinotočem ter imajo po dve, tri in štiri go-
stilne. Policijski red iz leta 1552. dovolil je sicer vinotoč
svojega vina, ker se dolenjec ne držf dolgo, ali prišlo je
sedaj že tako daleč, da so plemenitaži postali pravi gostilni-
čarji. Dobro bi bilo, da se to odpravi in se vinotoč na
drobno prepovš vsacemu plemenitažu". •)
Jeden njegovih drligov je pritrdil, da se god6, kar se
tiče vinotoča, veliki neredi, a popolnoma prepovedati ga ne
morejo, ker sicer dolenjca ni mogoče prodati. Vinotoč naj
popuste plemiči le tačas, če se meščanje zavežejo, prodajati
samo domača vina.
Jednacih mislij je bil grof Barbo in je dejal svojim dru-
govom, ki niso imeli vin6gradov: „Vi govorite lehko tako,
toda jaz nimam druzih dohodkov nego vinskih." -)
Naposled je sklenil deželni zbor vendarle, da se vinotoč
odpravi. Od 1. dn6 septembra leta 1683. dalje naj ne toči
noben gospod, bodisi duhovski, bodisi posvetni , vina na
dr6bno, niti v Ljubljani, niti v kacem drugem mestu. Izvzeta
je jedino le Nemška Komenda, ki ima mnogo svojega po-
sestva na oblasti ljubljanskega mesta in ji pristoja pravica
vinotoča že od nekdaj. Ob jednem pa so zavezovali tudi
plemiči Ljubljance, naj ne bodo kupovali vina drugod, kakor
sam6 na Kranjskem. *) Na debelo pak so smeli tržiti plemiči
tudi še dalje.
Jednako so sklenili plemiči leta 1688. in ravno takšen
odlok je došel Ljubljancem s cesarskega dvora na njihovo
pritožbo leta 1692.^)
A to so kmalu pozabili in že leta 1707. dovolil je de-
želni zbor vinotoč tudi plemičem. Stanovi so se opirali pri
tem na policijski red iz leta 1552., češ, da je v njem na-
»; Laiidtagsprot Bd. XXX, fol. 484.
2) Ibid.
») Ibid. XXXI.
*) Paso. Btev. 54.
252
tančno izrečen razloček med vinskimi deželdmi in 6nimi,
kjer vino ne rodi. V nevinorodnih krajih, tako so razlagali
plemiči policijski red, dovoljeno je vsakemu plemiču privažati
v mesto toliko vina, kolikor ga potrebuje zase, vvinorčdnih
krajih pak ga sme na drobno prodajati, kakor meščanje.
Le-ti pa so ugovarjali temu na vse kriplje trd6či, da je do-
voljena le prodaja na debelo. Dunaja ne smejo tii staviti na
vzgled. Na Dunaji je mnogo izvzetih stančv, ki imajo vino-
točno pravico že od nekdaj, v Ljubljani pa jedina^ Komenda,
ki zvršuje to pravico res tudi brezpogojno.
Meščanje so napeli vse žile, da bi ovrgli sklep dežel-
nega zbora. Poudarjali so cesžrski vladi, da je vinotoč jedini
obrt, ob katerem živ6 meščanje. Mnogo je meščanov, ki
nimajo drugih pomočkov, da si služijo svoj kruh in preživ-
ljajo rodovine svoje, zlasti tisti, ki niso rokodelci. Kaj naj
počn^ meščan, če dovaža plemenitaž v mesto ne le vino, ki
ga je pridelal sam, ampak tudi tisto, ki ga je dobil od svojih
podložnikov za davek ali ga celo pokupil od njih? Po nje-
govem vzgledi se ravnajo tudi deželni uradniki, strežaji in
drugi, ki der6 kar v gostih trumah v mesto in se podajajo
pod 6blast deželne gosposke. Teh Ijudij je sedaj (leta 1707.)
toliko, da so spravili nase večino gostilnic, ki so jih imeli
prej meščanje. Če morejo kupiti le polovnjš.k vina, po-
dado se pod dež61no varstvo. Ta od vseh krajev v mesto
priv^trana sodrga vpliva kaj slabo na javno nravnost. Že
v gostflnah plemenitažev se godš čudne stvari, kaj šele v
bfiznicah! Odkar se je razglasil prost vinotoč, našli so v
jutru pred špitalom in po cestah osemnajst tja položenih
otrok. Najhujše je, da so mestnemu sodišču roke zvezane;
sumnjivih gostilnic v mestu in okoli inesta meščanje ne
morejo dati zapreti, ker so dež61ni gosposki podložne. Ti
pritcpenoi nečejo postati meščanje in se ne podkloniti 6nim
težam, ki tarejo meščane, zaradi tega mora plačevati mesto
leto za lotom po 1100 gld. več v dež6hio blagajnico, kakor mu
dohaja davkov v istini. Ubogi meščanje morajo zastavljati,
svoji prisegi zvesti, o vojskinih nevarnostih življenje svoje,
nemoščanje pak pobegnejo takrat z vsem, kar imajo, iz mesta.
Nič čuda, da se bliža Ljubljana z druzimi mesti po deželi
poginu. Če se ne ustavi plemičem vinotoč na drobno, prijeti
bo moral v(^lik dol prebivalstva, ki se sicer ne v6 s čim
živiti, borAško palico. Meščanje bi se ne protivili tako zel6,
ko no bi mogli plemiči spečavati svojega vina na debelo. V
vsaki dobro urejeni državi velji, da se bavi plemstvo z
oskrbovanjem svojih zemljišč in z vojaškimi službami, kmet
253
z obdelovanjem polj&, meščan pa z obrtom. Čemti naj bi
bilo v Ljubljani drugače?
V podkrepljenje svojih pritožeb so izvlekli meščanje vsa
orožja na dan, od katerih so pričakovali, da jim utegnejo
koristiti v ti borbi, in navfili tudi Ruxnerjev „Tournierbuch",
ki pravi, da tacega plemenitaža ne puščajo k turnirjem, ki
se pečd s trgovstvom ali z obrtom. Sklicavali so se tudi na
neki izrek poljskega kralja Žigmunta, ki je dejal svojim
plemičem, bavečim se z meščanskimi pčsli, da " potrebuje v
državi svoji tri stan6ve : plemiče, meščane in kmete. Opirali
so se na Goldasta, ki pripoveduje v svojih „Reichssatzungen",
da je prepovedal cesar vojvodu brunsviškemu kuho in pro-
dajo pive, ')
Tudi gostflničarjem se je godilo tako, kakor trgovcem.
Z vehkimi težavami so izmol6dovali kakšen patent, za kate-
rega pak so se plemiči kdj malo brigali.
Gostilnice nahajamo v Ljubljani že jako zgodaj, a na-
tančnejega ne zv6mo do leta 1488. o njih ničesa. Akti iz tega
leta pa nam povšdo, da je jedno miljo okoU Ljubljane ni
smelo biti gostilnice niti pri fari niti pri graščini, razven če
je bila gostilna že jako stara. •) Najmenj miljo pred mestom
torej tujec ni mogel dobiti vina. Korist, ki so jo imeli
Ljubljanci od te knežje milosti, je očividen. Gostilničarji so
se morali držati gotovo že v srednjem veku strogih meril,
ki jim jih je izdajala mestna gosposka. Jeden tacih ukazov
(„Biirgermeistergebot"), kako se je v6sti gostflničarjem, nam
je ohranjen iz leta 1564. Čez deveto uro zvečer ni smela
biti odprta nobena gostflna. Postopačem in pijancem je bilo
strogo prepovedano po gostflnah pos6dati in igrati. Čez de-
veto uro ni smel na uUcah nihče pohajati, peti, vriskati,
piskati, g6sti ali sicer kaliti nSčni mir. Ista stroga prep6ved
je veljala o nedeljah med mašo in pridigo. Med službo božjo
so zaprli vse gostflne in hud6 so kaznovali gostflničarja, ki
je dal tačas kacemu gčstu jedi ali pijače, celo tuj popotnik
je moral počakati Še leta 1785. zaprli so natakarico za
štiriindvajset ur, ki je dala ob deveti uri med mašo godcem
pijače. ^)
Tujca je moral vsak gostflničar priti takoj županu
naznanit. Ker je bil leta 1564. ravno hud čas („eine triibe
Zeit"), prepovedal je župan točiti žganje. Cel6 strogo je bilo
*) Fase. štev. 54.
») Pase. štev. 264.
«) Rathsprot. 1785,
254
nadzorovanje o kužnih časih. Takrat ni smel gostilničar
vsprejeti nobenega tujca pod svojo streho. Čuden je bil ukaz
iz leta 1562., ki je prepovedoval meščanom dajati mlatičem,
koscem, žanjcem in dninarjem vino; posebno na polje ga
jim niso smeli pošiljati. ')
V vino so bili Kranjci in zlasti Ljubljanci tako zaljub-
ljeni, da se je bavil s to stvarjo celo inomoški shod avstrijskih
poslancev („Innsbrucker Ausschusstag") leta 1518. prav
temeljito. Na tem shodu so določili prav ostre kazni za
pijance. Tem in tistim, ki bi jim dajali piti, zapretili so, da
jih bodo zaprli v „Narrenhausel" ali „Narenkotterle*' ter jih
imeli v njem zaprte tri dni ob kruhu in vodi. Ta kazen je
veljala za navadne ljudi, plemiče pa in druge ^poštene" osebe
so kaznovali v denarji (6 gld.). Tudi pijankam so zagrozili
kazen. Duhovnike naj bo kaznovala njihova duhovska oblast.*)
Sicer pa ljubljanske gosposke ni bilo potreba še posebej
opozarjati, naj zabranjuje pijančevanje; stopfla je dostikrat
dovolj sama pijancem krepko na prste. Leta 1568. sklenil je
mestni svet, naj se vrše ženitovanja in obedi pohlevno
(„bescheidentlich"), krstne („Kindsinahle") pa naj prestanejo
o tem žalostnem časi. ) Še v početku 1 8. stoletja niso smele
biti gostilne čez deveto uro odprte, leta 1748. ne čez deseto.
Vojake so držali celo streže od meščanov, po večernem b6b-
nanji („Zapfenstreich"), ki se je razl6galo gotovo pred deseto
uro, niso smeli dati gostilničarji nobenemu vojaku več piti.
Vkljub temu pak so ostajali ljudje vendar le do jedne ure
in še dlje po gostilnah. Leta 1748. so zasačili ob jedni uri
čez polunoč dva razgrajajoča dijaka v gostilni. Jednega so
zapodili iz šole, druzega pa zaprli na osem dnij, to pa pač
zato, ker je lučil kamenje v stražo ter cel6 streljal n^njo!
Iz šole zapojeni dijaki so se morali odločiti tekom štirinaj-
stih dnij za kako rokodelstvo, sicer so jih vteknili v vojake,
kar je bila pač najhujša kazen, ki je mogla zadeti mladega
človeka. Imena zapojenih dijakov je moralo ravnateljstvo
naznaniti mestni gosposki (11. XII. 1752).*) Razven vina je
vlekla Ljubljance v gostilnice nad vse godba. Iz te slabe na-
vade pak so si všdeli deželni stančvi konec minulega stoletja
odpreti studenec seveda ne Bog v6 kako bogatih dohodkov.
Naložili so davek na godbo, takozvani „Musikimpost", in ga
*) Fasc. štev. 264.
'j Dimitz, .,Geseli. Kraiiis". 11. pag. 58.
») Gerichtsprot. 1568.
*) Fase. štev. 264.
255
dali v najem. Toda uredba je bila še jako slaba. Najemnik
je moral namreč hoditi sam po gostilnah in sam pobirati
godčevsko pristojbino. Ako je zvečer zamudil kako gostilno,
bila je to njegova škoda. Leta 1793. so godli po gostilnah
že tudi vojaški godci, najbrž na svojo roko. Najemniku god-
čevske pristojbine se je to leto naznanilo, da je neki gostilničar
imel minulo noč godce ali plačal mu ni ničesa. Ovadil ga je
pri gosposki. A gostilničar se je izgovarjal na vojake, ki so
dejali, da so pristojbino plačali že sami. Vendar imenovati
ni vedel nobenega, neznani so mu bili vsi, razven bobnarja
pri turškem bobnu („der grosse Trommelschlager").
Godci so bili tačas že tako predrzni, da so prihajali
celč tjakaj g6st, kamor jih nihče klical ni. Zato se je izdal
leta 1795. ukaz, da bodo kaznovali vse tiste godce, ki bi
hodili gost na svatovščine brez dovoljenja ž^ninovega ali
nevestinega. ')
Gostilničarski obrt je bil zelo dober. O neki priliki leta
1701. je trdil župan, da si pomagajo meščanje ravno z vi-
notočem na nogo in da se njih večina živi zgolj ob vinotoču.
Tudi še konec minulega stoletja se meščanje niso dali od-
poditi od vinotoča vkljub pritisku plemenitažev, ki so jim
kratili zaslužek. Leta 1784. je dovolil cesar mestu, da sme
pobirati od vsacega bokala („von einem Viertel") po jeden
vinar. Ta davek je prinesel tekom treh let 3378 gld. 21 kr.
Ali ko je poskočila pristojbina na pol krajcarja od bokala,
priteklo je tekom treh let (od l.dn6 novembra 1787. do 31.
oktobra J 790. leta) v mestno blagajnico 22.674 gld. 49 7, kr.,
vsako leto torej 7.558 gld. 16 kr., *) leta 1791. pak celo
9.658 gld. 11 kr. ) Ako je ta „ein Viertel" res bokal, prodalo
se je v ^Ljubljani ogromno število veder, mnogo več nego
danes. Že leta 1725., ko je imela Ljubljana le 394 meščanov
(v tedanjem pomenu te besede), pečalo se jih je štiriindevet-
deset z vinotočem, torej skoraj četrtina. *) Leta 1792. se je
nahajalo v Ljubljani 162 gostflnic in sicer sedeminštirideset v
mestu, dvaindvajset na Poljanah, trideset in jedna na Šent-
peterskem predmestji, devetnajst na Kapucinskem, šestin-
dvajset v Gradišči, sedem pred Frančiškanskimi vrati in po
pet v Krakovem in v Trnovem. *)
*) Fase. štev. 34.
*) Fasc. štev. 54.
'j Fasc. štev. 1 14.
*) Fase. štev. 54.
°) Fase. štev. 114.
e\oti IV A ^'^^
niso sn\»'U \ -
il, dasc ie^-' '•'
slancev U^^^* ' "
neljito. ^^'^ .^' 'W
,a.nce. Tem n^
i bodo zaprU ^^
leli v njem 7A^y ' '
iliala za navjvcV y * ^
) kaznovali v ^ ^ ^ - ^ \
azen. Duhovni l^^'-- Y;
Sicer pa ^3^"^\>Vv
pozarjati, ^^3..^^;;^;! '.
[ovolj s^ma V^r-^^^/ '
nestni svet, xxrx3
„besclieidentUol-t )•
) tem žalostno^ i^ '^
3iti gostilne GC^y^^ * ■
V^ojake so dr^.rxlA <
aanji („Zapfen^^v^
:iro, niso smol v * ^ • '
V^kljub temu. V> * ^ ^^_^ .
n še dlje pc> ^* *"~^
5ez polunoc cl^^^*^
:apodili iz sol* *-
;ato, ker jc^ _^ ^ V'
^ šole zax30J< ^^ * '
tih dnij ^n. ^-^ = *
ar je bilo. 1>* * '' "
o veka. Ii i i < ^ ^
iznaniti xn * ' • ~
ekla Lju I >^\ * V
^de pak ^<y ^ ■ "
preti sti^T- < I • . "
Jožili so * '
§. 2 Mesarji.
:;i z;'i'iiii^'n. ni dala magistrata toliko opraviti,
i-l.iE Knlikot daleč sezajo poroCila nazaj v mi-
i |i' nionil magistrat rovati z mesArji, ki so
i; -I M s previsokimi cenami. Vsako leto so
' li iri ;^tne očete, ki so natanko nadzorovali
I'; !-<_\. ku SO prodajali mes6 „na 661" („nach
I 'i;! funte šele od leta 1541. dalje. Takrat
I M -lili i.fL^tje mesArjem ob jednem, naj no pri-
■.-fv;i s tem, da terjajo lo „bel denar"; „čmi
I i' lijlii pač največ med ljudmi, bil je namreč
' . II 't Leta UiriO. so mesArjem prepovedali da-
iiiiv iiiijStl več nego za 12 kr. vampov in do-
in' vi-r-, kakor za 8 kr, na 10 pa nikakor ne
i kr Na T) funtov govedine je moral dati
!■!■ v:impov v nameček.
iiil 1,1 lil Četrt telSta, moral mu je prodati mesAr
iiii \ -.ik kos, katerega si je kupec izbral, ali
I 1 1 1 1 Kil ali noge. Telečje glavč niso smeli
::'l>:ik jo prodajati c6lo. Lebi 1091. je moral
ir|iiri ukazati, da morajo revežem prodati
'1 /.ililevali ti Še tako malo. Kdo je živino pre-
ii /ilr;iva, ne' vžm povMati, ali da se je to
iii.iiii i/, opazke iz leta 1552., da so nečemu
/■:ikl;M bolnega vola, vrgli mes6 v v6do. — V
;■ iiiosniro zaprte; o tem časi niso smeli proda-
■rri iTitiM. pa, ko je razsajala huda kuga, dovolili
^■tjo, da se sme, toda sam6 v jedni mesnici
\. in «icer naj se vrstS mesarji drug za drugim.")
lin«, da je minulo že nad sft) let, odkar so
■ '\ n.n vago. jeli so mesArji vendar še leta 1650.
"t. \(' ,.na čči''. Magistrat jim je zapržtil, da jih
l.ii_'nj;iin, kaznoval prvikrat z jednim cekfnom,
iiin, tii^tjič pa, kakor se mu uvidi. Kdor je
^l;il)u vago, kaznovali so ga prvikrat v denarji,
Hhsn-lili na križ, in tretjič so mu ustavili obrt.-'')
:.i k;i/i'a na križ, ne v6m povedati. O tem sem
iudno notico iz leta, 1C35. Nekov mesarski hlapec
aj surovo proti občinstvu; mestni očetje so ga
sprot. iri41.
ts!|,rot, 1568.
.VlUoell.
J
258
okarali in dali zopet postaviti križ za špitalom, ki ga tam že
dlje ni bilo videti. („Dem groben Fleischerknechte wurde das
verwiesen und desswegen ein Kreuz, \vie vor diesem gevvesen,
bei den Fleischbanken aufrichten zu lassen, dem Hr. Stadt-
cammrer angefiigt worden.) ' Najbrž so mesarje na križ pri-
vezavali in jih razpostavljali zasmehu občinstva.
Poleg obrtnega davka so plačevali mesarji še takozvani
„Fleischkreuzer", ki ga je pobirala deželna gosposka. Ta
davek je bil cesarsk davek, ki ga je dež61na gosposka jemala
v najem in ga izterjavala po vsi deželi. Navadno ga je vzelo
vsako mesto zopet od deželne gosposke v najem; leta 1706.
n. pr. je plačeval Kranj 400, Radovljica 100, Krško 240,
Kamnik 150, Kostanjevica 150 Višnja gora in Rudolfovo 60,
Metlika, Lož, Kočevje, Črnomelj, Loka, Rateče in Mokr6nog
40 gld. mesarskega davka na leto.*) — Ljubljanski mesarski
davek je najel leta 1762. neki grof Rasp za tri leta ter imel
pravico pobirati ga od vsega v mesnicah, po hišah, na
sejmu ali sicer kje prodanega mes^. Davek ni bil majhen,
kajti mesar je moral plačati od vola ah od teLce v tretjem
letu („von einem Terzel") 2 gld. 16 kr.; če je pa tehtala telica
menj, kakor jeden stot, le 1 gld. 8 kr., od manjše telice po 30 kr.,
od teleta 15, od ovna, ovce, koze 14 kr., od kozliča, jagnjeta
ali mladega prasca po 6 soldov. Da ni plačal tega davka,
ni smel nihče živine zaklati.^) Nekoga, ki je zaklal na tihem
64 gld. vredno telico, kaznovali so z 12 gld.*) Oproščen ni
bil tega davka nihče; plačevati so ga morali celo plemiči,
samo da je bil ta davek na kmetih manjši; •'*) jedini opro-
ščeni v Ljubljani so bili Avgustinci pred Špitalskimi vrati
(v sedanjem frančiškanskem samostanu), ki pak so morali
za svoje podložnike vendar le plačevati malo vsoto 9 gld. ^)
Meščanom je bilo dovoljefio zaklati brez davka po jednega
prasca na leto; če je rabil kdo več mesa, moral je plačati.')
Tudi mesarjem je bilo 18. stoletje pogubno. Leta 1755.
je štela zadruga jedenindvajset mesarjev, dvajset let zatem
se je skrčilo število na šest glav. Leta 1737. morali so me-
sarji zaklati vsak teden dvajset volov, in še tega mesa niso
mogli prodati, ker so dovažali plemiči s kmetov obilo mesa
v mesto.
M Gerichtsprot. 1635.
2) Landtagsprot. XL. fol. 394.
8) Fasc. štev. 52—54
*) Fasc. štev. 172.
^) Fasc. štev. 52 — 54
8) Landtagsprot. XL. fol. 394.
7j Fasc. štev. 52—54.
259
Večkrat smo že omenjali, da so gospodarili mestni
očetje v 17. in početku 18. stoletja tako slabo, da je morala
vlada mestno gospodarstvo prevzeti sama. Kako nesposobni
so za gospodarstvo, dokazali so mestni očetje poslednjikrat
v letih 1776. do 1780. V postu, leta 1776. uprli so se namreč
mesarji (bilo jih je šest) rekoč, da ne morejo več prodajati
mesa po tisti ceni, kakor jim jo je določil magistrat. Zaradi
te hudomušnosti so jim zaprli mesnice, razpustili za-
drugo ter jim odpovedali meščansko in ž njo združeno pra-
vico za klanje. Dn6 22. marcija je ukazal magistratu višji
urad, naj prevzame klanje v svojo oskrb. Magistrat se je
branil na vse moči opozarjajoč, da bo trpela mestna blagaj-
nica gotovo škodo. Ali okrožni urad je ostal pri svojem
ukazu ter zapretil mestnim očetom, da jih da zapreti na
Grad, če ne ubogajo. Kakor marsikdaj sicer, morali so se
podati mestni očetje tudi sedaj.
Res se je zgodilo, kar so pričakovali. Takoj prvi mesec
so imeli 2.013 gld. 43 kr. izgube in tekom jednega leta
19.607, ') aU kakor se čita v druzem fascikulu 20.472 gld.
1 kr. 3 vin. ") Izguba ne bi bila tolika, če bi bili mogli
spečati 1660 vdovskih kož, ki so bile pač precej vredne.
Kaj se je s temi kožami zgodilo, ni moči povedati; v računih
mestnih niso vštete nikjer. — Tako, seveda, stvar ni mogla
iti dalje in o Veliki noči leta 1777. je prevzela klanje, po
povelji dežšlne gosposke posebna komisija: „Fleischaus-
schrottungscommission" ; za izgubo onih 20.472 gld. pa so
storili odgovorno bivšo mesarsko zadrugo, ki je prosila, naj
jo znova osnujejo ter ji dovolijo zopet klanje. Gosposka je
bila pripravljena ustreči ti želji, in magistrat je hotel dati
mesarjem zopet meščansko pravico, če plačajo vso izgubo,
vseh 20.472 gld. Mesarji so vsprejeli ta pogoj in obljubili
plačevati po 300 gld. vsake kvatre, in sicer toliko časa, da
se plača vsa izguba. Jeli so zopet koljariti, a pozabili so že v
četrtem četrtletji svoje obljube. Ko so plačali že 978 gld.
dejali so, da so razumeli pogoj tako, da bodo plačali le
1.200 gld. jedenkrat za vselej. Ker si gosposke seveda tega
niso dale dopovedati, ustavili so mesarji zopet koljarjenje.
Poklicali so jih na rotovž, kjer so dejali, da bodo klali le še
štiri tedne, ako ne poviša magistrat mesu cene. Zopet jih
je . bilo treba kaznovati in to pot jih je zadela k^j ostra
kazen. Naložili so jim vojaški eksekucijon, pobrali jim vse,
1) Fasc. štev. 53.
2) Fasc. štev. 102. *
17*
260
kar so imeli ter razglasili prodajo mes^ prosto. Njihova
pohištva in zemljišča so se imela prodati na javni dražbi,
toda prodalo se ni nič, ker ni imel nihče srca, kupiti kaj
tega. Vendar so ti energični koraki streznili mesarje toliko,
da so pričeli zopet klati, ali meseca oktobra leta 1782. uprli
se znova in nehali klati, češ, da jih eksekucijon in plače-
vanje mestnega dolga (20.472 gld.) tako teži, da ne morejo
več shajati.
To so poročale gosposke cesarski vladi v Gradci, od-
kodar je prišlo 4. dnš novembra. 17tS2. leta povelje, naj se vzame
na znanje, da so se odpovedali mesarji khlnju, njihova zadruga
naj se razpusti znova in se ji naroči plačati ves dolg, ki
je narasel v tem vsled obresti na 24.975 gld. 53 kr. Ob
jednem so razglasili, da sme prodajati meso kdor hoče, ne
da mu bo treba plačati le jeden krajcar kakega davka od
mesa. Z zdravskega stališča le so omejili prodajo in sicer so
morali prinašati vse meso jedino le v mesnice za špitalom
in se izkazati s pismi, da je meso- od zdrave živine.
Mesarji so bili v največji zadregi, kajti videli so, da
shaja mesto tudi brez njih prav lehko. Kazen, ki jih je za-
dela, bila je huda. Poslali so deputacijo k cesarju, ki je imela
-veliko veliko sreče ; 24. dne majnika 1783. leta je došel odlok, naj
ostane klanje in prodaja mesa prosta, kakor doslej, mesarjev
pa naj ne pritiskajo več, da povrnejo mestu izgubo; kar se
njihovih hiš in druzih poslopij ni še prodalo, — dajo naj se
jim nazaj, prodane hiše in prodana zemljišča pa naj se od-
kupijo zopet kupcem ter dajo mes<lrjem nazaj. Da pa ne
bodo morebiti mestlrji za prihodnje še kedaj tako trmasti,
pov6 se jim, da so dobili svoje hiše in svoja zemljišča nazaj
le po posebni cesclrski milosti in zlasti z ozirom na nji-
hove številne rodovine. Mesarska pravica pak jim je odvzeta
vkljub temu.
Kaj pji izguba, ki jo je imelo mesto? Tudi o ti stvari
je izpregovoril cesar svojo milostivo besedo. Od vsacega v
Ljubljani in njenem pomeriji iztočenega bokala („Vierter) vina
naj pobirajo po jeden vinar. ') Od leta 1784.— 1787. nosil je
ta davek mestni blagajnici povprek šteto 3.378 gld. 21 kr.O
Vkljub temu se je vršilo plačevanje mestnega dolga tako
počasi, da bi bili ž njim šele leta 1801. pri kraji. Mestna
gosposka je prosila, naj bi ji dovolil cesar pobirati po dva
vinarja ali po jeden sold od bokala, čemur je ta tudi ustregel.
1) Fase štev. .^)3.
*) Fase štftv 54.
261
Od 1. dne novembra. 1790. leta pa do 31. dn6 oktobra. 1791. leta,
torej tekom jednega leta je bila mestna blagajnica za 9,658
gld. 1 1 kr.na boljšem. •) Ob jednem pak so dovolili tudi me-
sarjem, ki so obljubili sekati meso po 6 kr. funt, da smejo
znova osnovati mesarsko zadrugo. )
Mesne cene. V ceni meso ni poskakovalo tako zelo,
kakor vino, o čemer naj se čestiti bralec prepriča sam.
Navesti hočem tukaj nekoliko cen mesa v raznih stoletjih,
ob jednem pa tudi tu in tam ceno kake druge jestvine.
Leta 1551. so prodajali mesarji drobnično meso funt po 6
vinarjev, kozje po 1 krajcarji. Leta 1568. Je stal par kopunov
20 kr., funt sala 8 kr., funt masla 6 kr. *) Leta 1593. niso
smeli prodajati mesa dražje kakor po 6 vinarjev funt. ^) Leta
1599. so se pritožili mesarji, da jim kaze branjevci in sirarji
(„Kasstecher") njihov obrt, prodcijaje salo in slanino. Magi-
strat jim jo obljubil svojo- pomoč in jih vprašal, po čem
menijo prodajati te stvari. Odgovorili so: salo po 12 kr.,
slanino po 6 — 8 kr. •') Leta 1650. je stal funt dobre govedine
2 kr. 2 vinarja; če je kupil kdo 30 funtov mesa. mesar mu
ni smel dati več doklade, kakor naj več za 12 kr. Velik vo-
lovski jezik =10 kr., srednji = 9, noga ali smrček = 5 kr.,
funt loja = 6 kr., telečjega mesa = 3 kr. 1 vin., drob z
jetrami vred = 6 kr., glava = 6 kr., rajželc = 4 kr., bravine
(ovac, kozlov) funt = 2 kr., glava = 3 kr., drob z jeijrami
= 6 kr. Funt slanine („neuer Speck oder Bruehng") po
4 kr. ; pr?>v velika mesena klobasa („Brat\vurst") 2 kr. ali
če bi jo kdo hotel kupiti na vago = 4 kr. funt; seženj
če v = 1 krajcar. ®)
Leta 1667. je dejal župan, da se pritožujejo meščanje,
ker prodajajo trmasti mesarji meso po 4 solde (2 kr.) brez
vampov. Zaradi tega je dobil mestni sodnik povelje, sklicati
mesarje ter jim ukazati, naj prodajajo meso po 4 solde
„sammt dem Zusatz". Ako tega ne store, razglasili bodo, da
sme vsakdo priganjati živino v mesto in sekati mes6. ')
Leta 1736. je veljal funt govedine 5 soldov, ovčjega
mesa = 2 kr., 2 funta vampov = 5 sld., telečja glava =: 7 kr..
M Fasc. štev. 114.
2) Fasc. štev. 48.
8) Gericlitsprot. 1568.
*) Ibid. 1593.
5) Ibid. 1599.
6) Fasc. Miscell.
7) Gerichtstprot. 1667. fol. 73.
262
telečja jetra in pljuča = 7 kr., svež volovsk jezik = 9 kr.
po leti, 10 kr. po zimi; dobro rejen kozliček = 20 — 34 kr.;
klobasa, ki je vagala 'A funta = 3 solde. *)
Leta 1795. čitamo, da je tekom tridesetih let poskočila
cena mesu za polovico, vendar pak je bilo živilo prime-
roma še ceneno, kajti navadni težak je zaslužil po 20 kraj-
carjev na dan, ž njimi si je kupil lehko štiri funte govedine,
česar sedaj nikakor ne more.
. §. 3. Pek&rji.
Tudi od pekarjev ni smel magistrat nikoli oči obrniti;
nadzoroval jih je ravno tako strogo, kakor mesarje. Vsako
leto je izbral iz svoje srede po štiri nadzornike pekarjev
(„Brotbeschauer, Brotwager"). Če so se v čem pregrešili,
kaznovali so jih, kakor smo že omenili, s potapljalko pri
Čevljarskem mosti ali s sramotilno klčpico, na kateri so
morali sedati o tržnih dn6h po nekoliko ur. Tudi pekarjem
je delal magistrat cene ter napravljal, da ne bi škodoval
meščanov pa tudi pekarjev ne, tako zvane pekarske po-
skušnje („Backerproben"). V ta namen je imenoval ko-
misijo sestavljeno iz mestnega blagajničarja, treh svetovalcev,
očeta pekarske zMruge in dveh pekarskih mojstrov. Le-ti
so kupili tržni dan star (4 mernike) žita, dali ga v mlin in
spekli iz. te moke kruh. Najstarejši zapisek o pekarski po-
skušnji je ohranjen iz leta 1579. Iz njega zvemo: •
St^r na trgu kupljene pšenice je veljal 2 gld. 40 kr. — vin.
Mestni žitni mšrci so vzeli od tega
svoje mšrice — „ — „ 2„
Fant, ki je peljal žito v mlin, dobil je — „ — „ 2 „
Mlinar, zatč, da je pšenico izčistil („fiir
das Ausbeuteln") — „ 1 „ — „
Pristojbina v kruharno („Brottisch-
gebuhr") — „ 6„— „
Drva in sol sta stala — „ 6 „ — „
Za drože in svečavo niso računali leta
1579. nič, pač pa leta 1627., in
sicer 4 kr.
Zmleta moka je stala torej .... 2 gld. 54 kr. — vin.
O Faso. štev. 53.
263
Pšenica je tehtala 147 funt. 22 lot.
Mlinar je vzel svojo merico 8 „ 8 „
Ostalo je torej žita le 139 funt. 14 lot.
Iz njega so namleli moke 107 „ 22 „
Otrobje so vagali 27 „16„
V mlinu se je poizgubilo torej .... 4 „ 8 „
Iz te moke narejeno testo je tehtalo . . 155 „ — „
in sicer so naredili 117 funtov testa za zemlje, (nemški
„Trente" imenovane; ta izraz je v ljubljanski okolici še sedaj
veljaven za bel kruh) in 38 funtov za hlebe. Spekli so 55
žemelj po jeden krajcar („Kreuzertrenten") ter porabili za
vsako 247.i lota; dalje 85 polkraj carskih žemelj („Zweier-
trenten"), po 12 lotov in 1 kvintelc test^ za vsako porabivši.
Za jeden vinarski hleb so vzeli 26 lotov, za štiri krajcarski
pa 3 funte 24 lotov testa.
Zračunali so naposled, da tem potem zasluži vsak pek
pri statru pšenice = 25 kr. ') Oj, srečni časi !
Razven tega zapiska se nahaja še jeden drug iz leta
1627.; za pek^rje je imel veljavo do leta 1751.
O žitnih cenah nimam mnogo poročil. Slučajno zv6m,
da je bila cena staru (2 vagana) pšenice leta 1541. = 30
„Batzen". — Takrat (pozneje ne) je veljal „Batzen" 6 krajcarjev,
star pšenfce torej 180 krajcarjev ali 3 gld. (1 gld. = 60 kr.),
star ržf = 26 „Batzen" = 2 gld. 36 kr.'0 Leta 1576. so
plačevali za star pšenfce 2 gld. 40 kr., '*) leta 1599. pa za
mernik pšenice 40 krajcarjev.^) Do leta 1627. je poskočila
cena na 4 gld. za star. •*) Zel6 velika je bila draginja leta
1740.; star pšenice je stal 25 srebernjakov („Siebzehner"
a 17 kr.), torej 7 gld. 5 kr. ter je poskočil v 14 dneh na
34 srebernjakov = 9 gld. 38 kr. *') Leta 1785. je stal mernik
ovsa = 40 kr., prosa = 57 kr., ajde = 48 kr., pšenice =
1 gld. 40 kr. ■') Leta 1793. so plačevali za cent bele moke po
22 — 23 srebernjakov, za cent najlepše („Mundmehl") pa celo
po 25 — 26 srebernjakov.
Tudi pekarji so tožili proti koncu minulega stoletja, da
jim pr6de huda. Leta 1794. dejali so pred gosposko, da ne
*) Fasc. Misoell.
3) Gcrichtsprot 1541.
S) Fasc. Miseell.
*) Gerichtsprot. 1599.
5) Fasc. Miseell
«) Fasc. štev. 5.
') Rathsprot. 1785. fol. 109.
264
mine mesec, v katerem ne pozo vejo pekarjev zaradi dolgov ;
pripetili bi se bili cel6 že konkurzi, ako bi imeli pekarji
kš-j imetja. Ker gre pekarjem ta-ko zel6 za nohte, izgubile so
tudi pekarske pravice ceno in pekarji so morali naložiti na
svoje zadružne realitete dolgove in bi jih nakladali nanje tudi
takrat še,^ko ne bi jiiii bil cesar leta 1787. tega prepovedal.
Odvisnost, v katero je zabredla mestna gosposka, čutili
so tudi pekarji. Od leta 1793. dalje je moral vsak pekar
zaznamenovati svoj kruh s kakim znamenjem, da so takoj
lehko spoznali, čegave peke je kakšen kruh. Nezaznamenovan
kruh so konfiskovali. Leta 1793. so tožili pekarji, da se je
tekom dvajsetih let vsaka stvar za tretjino, če ne cel6 za
polovico podražfla, pri tem pa so pozabili, da takisto tudi
kruh. Stanovanj, ki so stala prej po 60—70 gld., bilo je leta
1793. za 120—130 gld. težko dobiti. Ženske in moški so
služili prej do 30 kr., leta 1793. po 1 gld. 8 kr.; prej je stal
trd l^s (seženj?) 51 kr.. sedaj 1 gld. 42 kr. Seženj dolzega
in trdega lesš, je stal z vožnjo vred v majniku 3 gld. 44 kr.,
v oktobru pa cel6 5 gld. 29 kr. Obleka in jestvina se je
podražila za tretjino. Sveče („gegossenes Licht") so stale
1793. leta 15— 16 '/o, loj6ve sveče („ordinare Lichter") 14 kr.,
funt olja 18—24 kr. ')
K sklepu nam je treba le še ppzvedeti, kakšne teže so
nosili meščanje v minulih stoletjih.
O Fasc. štev. 5.
3 ,VTa aaaaaaaaaaaaaaaa^ i
U '^iy v v v T v V_^V v T 1f v ¥ ¥ V_T( V ^
3n[nrioC]i:K7 KinriiiniiLUBBi ujrinarjnnnrjnnririi nmrni
XI. Poglavje.
Teže meščanov.
_^ ' Habsburžanov, morali so pii prevzeti nAse tudi obilo
''■''' '^jako težkih bremen. Skoraj ni minulo desetletje, da
niso popisavali dcž61niin knezom s temnimi barvami svojih
obilih zadreg. V pofietku Ki. stoletja so hotele velikanske
mestne utrditve meščane skoraj vdušiti vkljub temu, da je
velel deželni knez vicedorau, namestniku svojemu, poseči
marsikaterikrat globoko v kameralno blagajnico. Tem težam
so se pridružile benečanske vojske, ki so zadele Ljubljančane
kaj hudo. IzČistile so mestno blagajnico tako do dobra, da
so morale leta 1524, nekatere zadruge prodati vse svoje
imetje in priti mestu na pomoč. ')
Vendar so te zadrege kmalu minule, nekatere teže pak
so obležale meščanom na plečih do našega stoletja, v prvi
vrsti straže v mestu, na zidovji in na stolpih.
§. 1. Straže.
Culi smo, da se je plemstvo odtezalo ti dolžnosti od
prvega početka in da so ga morali deželni knezi sami siliti
ttemu. Ukazali so že v srednjem veku, da morajo na straže
hoditi vsi v ljubljanskem mestnem oblastvu stanujoči podlož-
niki. Celo podložniki druzih gosposk, n. pr. Nemške Komende,
niso se stražam smeli izogniti, ravno zato ne, ker so sta-
') Pase. štev. 364 in Geriehteprot. 1524.
266
no vali na mestnih tl^h, dasi pod drugo gosposko. *) V nevarnih
časih srednjega veka so morali stati meščanje v jednomer na
straži. Zato so jih odlikovali deželni knezi s pravico, da so
smeli nositi orožje, v tem ko ga je moral tujec, prišedši v
mesto, odpasati. Toda s tem odlikovanjem je bilo združeno
ob jednem težko breme, kajti orožje je bilo namenjeno še
resnejšim poslom, kakor da so se meščanje ponašali ž njim.
Plemstvo se je umikalo stražam tudi v novem veku in sicer
tako odločno, da so meščanje, naveličavši se plemičev v
jednomer prositi in siliti, odjenjali in oskrbovali straže sami.
Sicer ni to nikjer izrecno povčdano, a sklepati moremo to
iz večkrat izrečenih besedij, da neče plemstvo ničesa v6deti o
mestnih težah.
Vsako leto so sklicavali meščanje v61iki ogled („Muste-
rung"), da vidijo, so li vsi preskrbljeni s potrebnim orožjem
ali ne. Leta 1523. je sklenil mestni svet ogledati, imajo li
vsi okl6pe; tisti, ki jih nimajo, nosijo naj puške. Da pa bodo
imeli meščanje dovolj oklopov, pošljejo naj p6nje v Solnograd
ter jih razdeli meščanom, seveda mora vsak svojega plačati.'^
Leta 1562. so razdelili meščanom puške, da so prišli ž njimi
na ogled ; •') seveda so jih morali pozneje zopet prinesti
mestnemu sodniku nazaj. Leta 1545. so šli mestni očetje
ogledovA^t orožnice, da se prepričajo, je li dosti smodnika v
njih; jeden mesec zatem so veleli, od razbitih kanonov („aus
den zerbrochenen Schlangen") vliti nove. Mojster Leonhard
je vlil štiri kanone po 6 centov, štiri po 4 cente in dva po
3 cente.*)
Vojaški 6gled meščanov se je vršil na V61ikem trgu
pod rotovžem. Meščanje so bili dobro organizovani. Načelnik
jim je bil mestni glavar („Stadthauptmann"). Mesto je bilo
razdeljeno v tri okraje, v Stari trg. Novi trg in Veliki trg.
Poveljstvo nad meščani v vsacem teh okrajev so oddali
praporščaku („Fahnrich"). Za take odlične službe so jemali
in volili najbogatejše in najzaupnejše može. Leta 1635. za
praproščaka na Velikem trgu izvoljeni Wiederkehr je postal
prihodnje leto mestni sodnik, praproščaka na Starem trgu,
Krištofa Ottona so izvolili meščanje o prihodnji volitvi cel6
županom. Razven praporščakov so poslovali v meščanski
vojski tudi častniki („Lieutenants") in nadporočniki („Wacht-
*) Fasc. Miscell.
«) Gerichtsprot. 1523.
«) Fasc. Miscell.
*) Gerichtsprot. 1545.
267
meister"). Leta 1635. opravljal je ta p6sel tudi nekov Matthias
Vgga, morebiti prednik Vegov. V vsacem mestnem okraji je
posloval po jeden nadporočnik, poleg njega pa še po dva
šikovnika („Feldwebel"). ')
Celo velike priprave so delali meščanje, kadar so se
bali kakega sovražnega napada. Leta 1635. je šumelo med
kmeti po vsi dežšli. Uprli so se namreč nekateri Uskoki
zaradi neplačanega jim službovanja. Obili, skoraj neznosni
davki in razsajanje razuzdanega vojaštva, oboje je spravilo
tudi kmeta na noge. V Pivki so razdejali mnogo grad6v;
okoli Tuhinja, Kamnika in Krašnje so plenili kmetje združeni
z nekaterimi štajerskimi uporniki. Na Dolenjskem je popu-
stila gospoda svoje gradčve in pobegnila. Uprli so se tudi
Kočevarji, skratka, bojni šum se je razlegal po vsi deželi.
Celo mesta so pritegnila kmetom ter se branila vsprejeti v
svoje ozidje imetje, s katerim so pribežali plemiči k njim.-)
Tako so jim vrnili meščanje njihovo prejšnje oholo posto-
panje. Nič čuda, da so bili razjarjeni, kajti v zadregi so se
plemiči pač zatekli k njim, o mirnih časih pa niso hoteli o
meščanih ničesa v6deti. Vrhu tega pak bi se bili meščanje
spustili tudi v nevarnost, da se razlutijo kmetje n^nje,
ker ti bi bili gotovo zvMeli, kain je izginilo imetje pleme-
nitažev.
Ljubljančanje so se za pričakovani kmetski napad dobro
pripravili. Najprej so organizovali vse stanovnike, kakor bi
jim bilo vsprejeti Turka. Po dva četrtnfka sta dobila povelje
prevzeti vodstvo meščanov in nadzorovati straže pred Špi-
talskimi in Samostanskimi vrati, pri Vodnih vratih, pod lipo
na Starem trgu, pri Črnem ali Novem stolpu, dalje „am
Berg des gescheibten Thurns", na meščanskem bastijonu,
pri vratih na Starem trgu, pri stolpu na Žabjaku, pri sv.
Lovrenci, pri Nemških vratih, pri Vicedomskih vratih in pred
Špitalskimi vrati zunaj mesta pri Avguštincih, pri Križi pri
sv. Janezi (na Dunajski cesti), in v Trnovem. Dalje so uka-
zali (dn6 5. majnika), da morajo stražiti meščanje od hiše
do hiše tako, kakor jim bodo veleli četrtniki. A dasi je
moralo mesto skrbeti za svojo varnost, vendar so poslali
Ljubljančanje Krčanom (Gurkfelder), ki so prosili za 50 funtov
smodnika, 25 funtov po 40 krajcarjev. Poveljnikom straž so
ukazali mestni očetje, naj menjajo straže „gradatim" vsako
^) Geiichtsprot. 1635.
3) Dimitz, „Gesch. Kraius." 111. pag. 407—408.
268
jutro in vsak večer. Straže so stale torej vso noč, oziroma
ves dan. Dalje so si naročili oglednike, ki so zasledovali po-
mikanje kmetov in poročali o tem v mesto. O tržnih dn6h
so postavili ostre straže, ki niso pustile nobenega oboro-
ženega kmeta v mesto; tudi pred novaki in tujimi vojaki
so zapirali vrata. Pekarjem so zagrozili 10 cekinov kazni,
ako se ne prcskrlje s kruhom za tri in meščanom, ako ne.
vsaj za jeden mesec. Po noči streljati so prepovedali strogo.
Šli so na ogled v mestno žitnico, koliko je v nji žita ter
dovolili, da se sme prodajati. Če bi bila sila, naj se prenese
les za zgradbe v mesto, (da ne bi ga kmetje zažgali). Dalje
so dali pregledati vse stolpe in bastijone v mestu in zunaj
mesta, če ne manjka nikjer kanonov in streliva. Luknje v
mestnem zidovju so morali meščanje vse zazidati. Po noči
se niso smela mestna vrata odpreti za nikogar, naj bi si bil
katerikoli. V mestu stanujoči uradniki („Officiere") so morali
hoditi na straže, naj so imeli potem že hiše ali ne. Gostil-
ničarjem v predmestjih so zagrozili hudo kazen, ko bi točili
vino po noči.
Vkljub vsemu temu pak so bile priprave za obrambo
naposled vendar le preproste, kajti k vsakim vratom so
postavili le jeden kanon na kolesih („ein Sttick aufRadern").
Pregled meščanov se je vršil še le 21. dn6 majnika. Vsak
je moral priti ali z mečem ali puško („mit Unter- oder Ober-
gewehr"). Neoboroženega prišleca so kaznovali s 3 cekini.
Zlasti neprijetno je dirnulo meščane, da jim je velela deželna
gosposka vsprejeti v mestno ozidje 700 Uskokov. Ti so bili
malo prijetni pomagači, zato je sklenil mestni svšt, da ne
mara zanje nikakor („zur Verhiitung aller Ungelegenheit").
Ljubljančanje, zanašaje se na svojo moč, urejeni so bili
in pripravljeni odbiti najhujši napad; kar začujejo 25. dn6
majnika iz rotovža veselo vest, da so se kmetje povsod
podali. Takoj so razpustili vse straže in pustili le še „ muške-
tirje" (strelce) pri mestnih vratih.
Tačas so mestni očetje brž ko ne skusili, da so se
meščanje v dolzem mirnem časi odvadili pokorščine, kajti
sklenili so vsako leto sklicati meščane na čgledu, da bodo
bolj zvežbani („damit die Biirgerschaft desto besser exerciert
werde") in sicer se za to leto zgodi to že v jeseni. ')
Na stražo hoditi je moral vsak, bodisi meščan ali ne-
meščan, o mirnih časih seveda le po n6či. Jedini, ki so se
s silo odtegnili stražam, bili so plemiči; magistrat jih ni
1) Gerichtsprot. 1635.
mogel prisiliti. Od druzih pa ni smel izostati nihče, kadar
ga je zadela vrsta. Kdor je izostal, plačati je moral še
jedenkrat toliko vsoto, kakor jo jo služil tisti, ki ga je go-
sposka najela namesto njega. Ce ni bilo v mostu vojakov,
morali so meščanje oskrbovati cel6 straže pri cesArskih po-
slopjih in magacinih; ta dolžnost je bila zel6 sitna.. Bogati
meščanje so se je ogibali s tem, da so najemali namesto
sebe druge Ijudf in sicer nemeščane, ker so jih dobili ceneje,
kakor meščane; to so bili surovi ljudje, ki seveda niso radi
ubogali, straže popuščali in zabavljali meščanom, pri tem
se pa vendar podvizali, kako bi dobili od njiii naročila, iti
na stražo. Proti ti navadi so se pritožili konex; minulega
stoletja ubožnejši meščanje, ki so si služili svoj kruh največ
s straženjem. Vkljub temu, da so plačevali straže jako slabo,
prosili so vendar po mostu za takšen opravek pra.v kakor
berači za milodar. Da ne bi tem revam surovi najemniki
prestrezali celč tega slabega zaslužka pred zobmf, ukazala
je mestna gosposka leta 1781., da smejo hoditi na stražo le
meščanje, hišniki in največ še njihovi sinčvi. Kdor ne bi
mogel priti, oglasi naj to in plača 30 krajcarjev za dan.
TaČas so poskusili meščanje poslednjikrat plemiče k straženju
prisiliti, a ti so se sklicavali na to, da veže ta, dolžnost sam6
tistega, ki plačuje magistratu davek. To stvar je mogel rešiti
okrožni urad, ki je to pot izjemoma pritrdil, rekši, da morajo
na stražo hoditi vsi, ki stanujejo v pomeriji, in to celo
tedaj, če plačujejo davek od svojih hiš kaki drugi kakor mestni
gosposki. Višji urad, c. k. gubernij, pak je ovrgel ta odlok
ter se sklicAval na ržzglas magistrata samega, ki je dejal,
„da veže ta dolžnost vse, ki plačujejo kake davke v mestno
blagajnico." Plemiči pa tega niso storili; dh, celo na pred-
meščane ni mogel magistrat raztegniti stražne dolžnosti,
vkljub temu, da, so prinašali ti ljudje davke magistratu. ')
P o nočna straža. O mirnih časih so za ponočno
stražo po mestu zadostovali najbrž mestni policaji („Schar-
\vachter"), ki so bili ob jednem žitni mčrci. Ti ljudje so
hodili po mestu, klioali ure ter nadzorovali paznike pri
mestnih vratih, da jo napočil dan. Ako se ti niso ogla^iali
vsakemu klicu nOčnih čuvAjev, kaznovala jih je gosposbi.
na blžgu ali telesi, ali jih zapodila celO iz službe. '■')
Čuvžjstvo ni bil prijeten opravek v prejšnjih surovih
stoletjih. Leta 1599. so napadli nučna Čuvaja, Gregorija fini,-
272
vojak njega. Vodno so se ravsali in kavsali med sabo. Komur
je do tega pozv6deti, kako trdo so so spoprijemali, ta čitaj
„Mittheil. des hist. Ver. f. Krain," 1862 pag. 13.
S. 3. Davki.
Najlože med vsemi težami so nosili meščanje davke.
V denašnjih dneh je ta trditev skoraj neumljiva, ali vendar
resnična. Slučajne davke, ki so zadevali tega ali onega, ker
sojena pr. ukvarjal s tem ali onim rokodelstvom ali obrtom,
hočemo puščati na stran. Na stran puščati hočemo n. pr.
različne, toda naposled vendar le majhne davke gostilničarjev,
mesarjev, pekarjev itd. ter omeniti le onih, ki so zadevali
vsacega meščana, bodisi, da je bil hišnik, ali da je trgoval,
rokodelčil ali obrtnikova!. Berač in potepuh seveda tudi
danes ne plačujeta nič.
Med temi davki stoji v prvi vrsti: a) kontribucija,
ali tudi „landesfurstliche Steuer'' nazivoma. Neposredno dežel-
nemu knezu podložna mesta, kakeršna so bila na Kranjskem
večinoma ali skoraj vsa, niso imela tlake („robota"), zato pa
so plačevala kontribucijo. V tem oziru so stali meščanje s
plemiči v jedni vrsti; tudi ti so plačevali kontribucijo, pla-
čeval pa je ni kmet, ki ni bil v prvi vrsti podložen dežel-
nemu knezu, ampak svojemu graščaku, komur je moral
tlač^niti. Velikost kontribucijskega davka se je ravnala po
potrebah deželnega kneza, ki je pisal dež61nim stanovom
vsako leto posebej, koliko zahteva. Za vso deželo se je pla-
čevalo tega davka po 100.000 gld. sedaj več, sedaj menj.
To zalitevo deželnega kneza so stanovi v deželnem zboru
prerešetš^vali in naposled sklenili, koliko hote poslati. Dežel-
nemu knezu dovoljeno vsoto so zatem razdelili na plemiče,
trge in mesta. Mesta so pritiskali najbolj ter jih s tem
davkom krivično preoblagali — vsaj meščanje so tožili v
jednomer tako. Kontribucijo so pobirali meščanje tudi od hiš
plemenitažev ; to je bil jedini davek, ki ga je plačeval plemič
v meščansko blagajnico. Seveda pa ni ostal v nji, ampak
prišel odtod v deželno in iz deželne v cesarsko. Meščanje
so bili nekako odgovorni za to, da so plačevali tudi plemiči
za njihove hiše v mestu cesarski davek. Če tega davka od
plemičev niso mogli izterjati, plačati so ga mogli iz svojega
žepa.
Ker se je ravnal ta davek po potrebah deželnega kneza,
največ seveda po njihovih vojskah, bil je časih jako velik.
Leta 1616. je plačal nekov lekdr Ciriani od svoje hiše na
273
Velikem trgu in od svojega obrta 80 gld.; po tedanji veljavi
denarja je bila ta vsota ogromna. Ves davek za deželnega
kneza je znašal na V61ikem trgu leta 1G22. ^=^ l.Oižf) gld.
20 kr., leta 1023. pa samo 428 gld. 40 kr. To leto je bila
kontribucija prav majhna; od nekaterih hiš je celo pobirali
niso. Hiše vsega mesta so plačale samo 1180 gld. 20 kr. in
sicer: hiše na Velikem trgu = 428 gld. 40 kr., na Starem
trgu 348 gld. 30 kr., na Novem trgu 403 gld. 10 kr.; hiše
v Rožnih in Hrenovih ulicah, in po vseh predmestjih pa niso
plačale nič. Leto prej (leta 1622.) je plačalo vse mesto
2.907 gld. 40 kr. kontribucije, najmenj so ga nalčžili Gra-
dišču („Burgstall"). samo 3 gld. 50 kr., največ pa Velikemu
trgu = 1.025 gld. 20 kr ')
Mnogo hiš je bilo davka prostih. O hiši grofa Gallen-
berga čitamo v davčnih knjižicah opazko: „Des Hr. Grafen
v. Gallenberg Haus ist befreit, so lang sein Mannsstamm
gilt." A tudi meščanske hiše so uživale to dobroto. Take
hiše so zvali „Patidenkhauser". Leta 1441. so odgnali namreč
Ljubljančanje celjskega grofa od Ljubljane. V zahvalo je
popustil cesar Friderik IV. davek vsem tistim hišam, katerih
gospodarji so se udeležili tega boja. Le v znamenje odvisnosti
so plačevali po 1 krajcar na leto in sicer so ga prinašali o
polunoči 30. dne septembra slovesno na rotovž. Mestni očetje
so želeli, da se ohrani spomin na hrabre prednike „vse večne
čase," zato so leta 1599. hoteli nekega meščana, ki ni prišel
o polunoči s krajcarjem na rotovž, kaznovati z jednim ceki-
nom, a stari možje so izpričali, da se je to tudi že prej kdaj
prigodilo, da pa vendar niso nikogar kaznovali. '-) Zato so
tudi tega malomarnega meščana odpustili s samim ukorom.
To oproščenje je odpravila cesarska vlada sredi minu-
lega stoletja.
Kontribucijo je izterjavala deželna gosposka z veliko
strogostjo. Ko je ostal Kamnik 1682. leta 237 gld. na dolgu,
poklicala je kamniškega blagajničarja v Ljubljano, naj se
pride zagovarjat, in ga je brez kacih besedij vteknila v ječo.
Kamnik je prosil, naj mu izpuste priprtega blagajničarja in
dajo mestu odloka treh mesecev. Dež61na gosposka je sicer
ustregla Kamničanom, zažugala pa jim je, da jim bo priprla
mestnega sodnika in vse mestne očete toliko časa, dokler
ne plačajo zaostalega davka. Jednako je postopala proti
Krčanom. •*)
M Glej davčne knjižice od leta 1616—1754.
•*) Gerichtsprot. 1599.
^) Laudtagsprot. XXIX. fol. 434.
18
1?74
Razven kontribucije so plačevali meščanje tudi b)
obrtni davek, ki je bil celo višji od kontribucije. Leta
1G23. so plačali meščanje 1.180 gld. 20 kr. kontribucije.
3.G17 gld. 21 kr, pa obrtnega davka vsak od svojega trgov-
stva, rokodelstva ali obrta. Leta 1616. je plačal župan od
dveh hiš in svojega trgovstva 90 gld. davka, sloveči župan
in trgovec Gabrijel Eder =16 gld. obrtnega (leta 1660.);
nekemu pekš^rju so naložili isto leto 35 krajcarjev pravega
davka („Steuer" ali „Contribution") in 10 gld. obrtnega
davka. Naš kronist Valvasor je imel na V61ikem trgu nel^^
hišo, od katere je plačeval 4 gld. kontribucije in 1 gld. 45 kr.
doklade („Hausgulden"); obrtnega davka mu niso zaračunali,
ker se ni pečal z obrtom. Isto leto je plačal nekov mesAr
12, nekov krojač 10, nekov krš,mar 7 gld. obrtnega davka.
Razven tega pa so plačevali meščanje tudi še tako
nazivani c) Leibsteuer, telesni davek, pač nekako plačilo
za to, da jih je vsprejelo mesto v svoje varstvo. A natanč-
neje -o tem davku ne v6m povedati; le toliko mi je znano,
da je plačeval leta 1762., (potem ko je vlada uredila davke
leta 1754.) obrtnik po 2 gld. 30 kr, tega davka, in sicer vsi
jednako. ')
Vseh teh davkov niso razdeljevali mestni očetje, ampak
meščanje samf, in sicer je izvolila „ občina" za ta posel navadno
dvanajst zaupnih m6ž, „ki so poleg si. magistrata določevali
po svoji vesti in nikomur na Ijubav ali kvar davke jednako-
memo in tako, da ni bil nihče preobložen." Kar so ukrenili
ti, moralo je ostati tajno in blagajnik ni smel nikomur od-
preti davčnih knjig. Meščanje torej drug za druzega niso
vedeli, koliko plačuje kdo davka, razven če so si povedali
to drug drugemu. Na takšen primitiven način je hotel mestni
sv^t preprečiti nejevoljo in od tod izvirajoče pritožbe zaradi
davkov. 'O Leta 1568. so „telesni davek tako razdelili, da je
plačeval imovit meščan zase in svojo rodovino po 12, srednje
imovit 8 in revni po 4 krajcarje na mesec. A ti meri je
dodan zanimivi dostavek: „Tako se je moralo skleniti, dasi-
tudi je večina glasovala za 6, 3 in 1 V« krajcarja." *)
Poziv k davčnemu shodu so morali objaviti najmenj
jeden dan prej; vkljub temu se je občina pritožila o priliki,
da ga je objavil mestni svet le pol ure prej. ^) To je pa
*) Magistratni akti fasc. štev. 11 — 13.
*) Gerichtsprot. 1552. fol. 81.
3) Ibid. 1568.
*) Magistratni akti fasc. štev. 22.
275
storil pač zato, da je zaprečil preobilo udeležbo. Do leta
1623. so nalagali davek kaj površno, brez ozira na to, da
je imel n. pr. ta trgovec bolj razpredeno trgovstvo ko uni.
Obrtni davek je bil za vse jednak. Leta 1622. pa so razgla-
sili: „Ker je nastajalo v tem dež^lnoknežjem mestu v nala-
ganji davkov mnogo nereda od tod, da se ni všdelo, s kakim
in kolikim blagom je trgoval kdo in so se davki nalagali le
„per Bausch und Bogen", zato so se cule skoraj od vsacega
meščana in trgovca lamentacije, da ni med njimi nobene
, prave mere ; kajti nič se ni oziralo na obilico blaga, s čimer
je kdo trgoval. Da pa pojenjajo te lamentacije in da se ne
dela nikomur krivica, sešel se je si. magistrat z nekaterimi
možmi iz občine ter sestavil nov davčni načrt, ki bo imel
veljavo od prihodnjega 1624. leta.
a) -Trgovsko blago. Od vsega trgovskega blagd, to je
žameta, svile, vrvic („Schniire"), sukna, kramarskega
blaga, bakra, svinca, špecerijskega blag^, pčstnih jedij, . . .
malvazijca, (vina), sit, sirarskih zdelkov („Kasstecher-
waren**), lek^rskega in vsega blag^, ki ga prinašajo
tukajšnji meščanje v mesto ali ga kupujejo od tujcev,
plačalo se bo od 100 gld. = 2 gld.; od tovora pres6-
karja, čmikalca in vipavca= 10 kr.; od soda dolenjca
= 10 kr., (izvzet je pa tisti, ki ga porabi meščan
doma): od soda terana in medice = 20 kr.
b) Žito. Od stara žita, ki ga pop^če pekar ali tudi
kakšen drug meščan, toda ne za domačo rabo, plača
se davka = 4 kr.; od tovora platna („kleine Reister-
leinwand")= 1 gld., od tovora „GitterIeinv^and" = 40 kr.,
od tovora „Rupfleinwand" = 30 kr.; od tovora medli
= 10 kr. , od tovora železa in jekla, naj ga proda
trgovec uže tu ali ga vozi samo skozi = 6 krajcarjev;
od tovora žebljev =15 krajcarjev."
Dvema meščanoma so naložili posebej davek: „Facto-
reien" : „Der Paul Cirian soli von der Fornasa jahrlich
Steuer geben = 20 fl.. Ebenso der Bildschnitzer Giovanne
Bapt. Gosta = 20 fl."
Kar se tiče rokodelcev so dejali, da jim bodo nalagali
davek vsako leto posebej in se ravnali pri tem po boljšem
ali slabšem vspehu njihovega rokodelčenja („Den Handwerks-
leuten insgemein soli man alle Jahr nach eines jeden Auf-
und Abnehmen anschlagen.") Kar pa se dostaje hiš in
zemljišč, ostani pri starem in davek se jim ne povišaj. *)
9 F»sc. Miseell.
276
Tako v sporaziimljenji z občino naloženi obrtni davek
je veljal le za tri leta. in sicer za minula tri. Davek sta
pobirala po dva iz mostnega sveta izvoljena davkarja (\,Steuer-
einnehmer** ) ; dva na Velikem, dva na Starem in jeden na
Novem trgu. (zadnje stoletje pa tudi tu po dva). Zaradi
zanemarjenega gospodarstva magistrat o vega se je dostikrat
zgodilo, da so polagali davkarji račune o nabranih davkih
šele čez več let, v tem pak se spuščali z magistratovim^
denarjem v trgovska podjetja. Nekateri so imeli pri tem srečo,
pridobili so si imetje ter plačali magistratu nabrani davek,
če ga je zahteval od njih, a marsikateremu je tudi izpod-
letelo in magistrat je zabeležil z ramami zmajuj^, da je
denar izgubljen. O Leta IGHO. čitamo v sodniških protokolih,
da je pobiral davke na Starem trgu leta 1651., 1G52. in 1653.
nekov Hanns v. Gaianzel ter ostal dolžan 78:* gld. 33 kr.
1 vinar. Sedem let so ga ])ustili pri miru in šele 1660. leta
naročili so tedanjenui davkarju na Starem trgu. Juriju Stau-
daherju, naj izterja od Gaianzelna imenovano vsoto, kakor
ve in zna. Leta 1561>. mestni očetje še celo vedeli niso. ka-
teri ljudje so bili leta 1562. — 15(>4. davkarji: veleli so mest-
nemu pisarju naj pogleda v sodniške protokole zaradi te
stvari, da bodo vsaj vedeli. kog*a prijeti. ")
Sila nemarni so postali davkarji konec 17. in v početku
18. stoletja.. DežtMni knez je moral poseči sam vm4s ter
odpraviti to neopravičeno gospodarstvo : ukazal je. da davka
ne smejo pobirati kje drugje nogo na rotovži po trikrat v
tednu, zjutraj in popi'»ludne. pt^pnludne celo tudi v nedeljo:
(zjutn\j jo bil zaradi službo božjo rotovž seveda zaprt). Z
davki zav^talim moščanom so prišt«'li !(»'..») da, celo zapi-
n\H so jih v stolpe, dokler niso plačali.*) Izterjavanje davkov
ni bila prijetna stvar, kajti za j^lačovanje ni bil vnet niti
rovož, niti bogatin. Lota l«i6*». s«* st««rili o ti st\'ari očetje kaj
stive sklop uoin oln^s. Kath nK\chte oinen sar scharfen
Sohluss''K Pivti tomu pa so jo iritožila občina ter svetovala,
naj se i^riono s stroiiostjo nai^^i nri sosedih svetovalcih.
To ti jo bil ogenj v strehi! Kazgnovljoni mestni očetje so
ovlgovorili občini :
^Pasitudi jo ns. da nv:n\:». ir^-istojniki kaz;\ti svojim
pod!o>n:kom d"bM' v.glod. voudar ni sklorati iz t^ga. da
potom tuli nolvnoiriii «ms- br.iku a!i {-vHožniku ni treba
•• F,»>o >:i\. 1'»:^
*i iMT;v'.:>ir\^r i''3». \r:..; uci ja^ ^*;: s>t..L<kt j«rL'j*.'k»>le mziiihiet.
277
davkov plačevati, če se je zakasnel kdo imenovanih z davki
ali s kacim drugim dolgom. Pa naj bode, si. magistrat bo
gledal na to, da privede jedno in drugo stranko k dolžnemu
plačevanju." ')
Prošnje za oproščenje zaostalega davka, dobival je
magistrat vsak čas in jih tudi rad usHšaval, ali če tega ni
storil, dal je vsaj prosilcu priliko, da je dolg odslužil na ta
ali 6ni način. Ijeta 16()0. se je oglasil neki Luka Fuschier,
da mora stradati in ne more davkov več plačevati. Sklenil
je Ljubljano zapustiti ter se preseliti v Reko. Ker pa ni
hotel, da bi odšel dolžnik ljubljanskega mesta, prosil je, naj
mu da magistrat snažiti sablje, shranjene v mestni orožnici.
Čul je, da so sila zarjavele. Magistrat mu je ustregel in
ukazal orožničarju, naj mu daje sablje, po dvanajst in po
dvanajst, pazi pa, da jih bo prosilec res tudi vse prinašal
nazaj. '-) Nekoč je sprejel od nekega meščana davek „in
natura'* ; plačal ga mu je z vinom. Leta 1682. se je ponudil
nekov urar, da bo, namesto da bi plačeval davek, navijal rajši
uro in tako davek prislužil, čemur je magistrat tudi pritrdil. *)
Na takšen patrijarhaličen način so si pomagali meščanje
drug drugemu nositi mestne teže, ki so bile primeroma
vendar le majhne.
Kar se tiče druzih s trgovstvom ali z obrtom združenih
davkov, naveli smo vse že o priliki.
* -X-
Pri kraji smo. Kar smo mislili r6či o tem, kako so
živeli ljubljanski meščanje in kakim potem so množili bla-
ginjo svojo, povedano je s tem. Videli smo, da je nosil
kitajski zid zadružnih pravic, s katerim so se zavarovali
meščanski stanovi drug proti drugemu, jako bogate sadove.
Dokler ni smel trgovec prodajati tega, kar je spadalo v krš,-
marjevo stroko in narobe, dokler so rokodelci strogo pazili na
to, da ni zdelo vala prva zadruga blaga, do katerega je imela
O Gerichtsprot. 1669. „Obzwar nicht ohiie, dass die Oberu den Unter-
gebenen mit einem guten Exeiiipel vorzugehen schuldig, so folgt aber daram
nicht, dass wenn ein oder der andere ans den erstbesagten Obern mit seiner
sehuldigen Steiier oder andern scliuldigen Posten nicht znhalten oder saumig
sein wurde, dass ein jeder Private oder Untergebene seines Steuerrestes und
der Bezahlung entiibrigt sein solite. Wie dem allem aber, will ein ehrs. Rath
gedaeht sein, auf dass sowohl der eine als der andere Theil zur sehuldigen
Zahlung reduciert vverden wolle."
2) Ibid. 1660.
8) Ibid. 1682.
278
pravico druga, dokler je nadzoroval magistrat obrtnike z
največjo strogostjo, cv^a je Ljubljana in slula kot bogato
trgovsko mesto daleč na okoli. Privilegiji, neprecenljive mi-
losti habsburških knezov, omogočile so, da se je Ljubljana
povečala tekom par stoletij za dve prejšnji mesti in se opa-
sala z močnim zidovjem, ki je moglo odgnati najhujšega
sovražnika. Tako utrjena obrnila je vso svojo pozornost
gmotni blaginji in nikdar ni bilo nakopičenega v Ljubljani
toliko bogastva, kakor takrat, ko so so veljale vse pravice po-
sameznih zadrug. Kadar pak je jela pihati od cesarskega
dvora semkaj druga trgovsko-politična sapa, ko so moderni
nazori o trgovstvi in rokodelstvi jeli dobivati vedno več tal in
je cesarost, ravnajoča se po teh nazorih, odtegnila meščanom
svojo milostno roko ter odpravila privilegije in zadrugam
vzela skoraj vse pravice, jela je hoditi Ljubljana v gmotnem
oziru rakovo pot in jo hodi do danes. Število stanovnfkov
se je sicer pomnožilo, ali s tem ni rečeno, da se je pomno-
žila ž njimi tudi njihova blaginja.
M
♦I
i^mii^ii^£#.a.ii.^^.mmMi
XII. Poglavje.
Števik) ljubljanskih stanovnikov
leta 1788.
alvasor je cenil število ljubljanskih stanovnfkov (s
predmestji vred) na 20.000, pri tem pa segel gotovo
previsoko. Še leta 1788., ko je imela Ljubljana brez
dvojbe več stanovnikov, nego sto let prej, štela jih je samo
10.047, kar dokazuje naslednja tabela:
1
1
Del mesta
1
Hiše
o
O
Duhovniki
S
Uradniki
in
honoracijorji
•S. 2
1
Kmetje
1
1.) Notranje mesto
358
717
74
160
! 108
234
9
2 ) Karlovško pred m.
27
39
—
—
t
5
10 :
3.) Poljansko ,,
83
198
3
1
7
21
17
4.) Sentpetersko .,
1J)5
■
336
11
11
51
50
. 5.) Kapuo.insko .,
66
97
77
4
16
36
4
6.) Gradišče
83
200
3
7
10
20
7
7) Krakovo „
81
130
1
2
58 1
8.) Trnovo
85
115
3
—
—
—
62 '
j Skupaj
938
1832
172
179
152
369
217
1
i
1
1
280
J- 1 co
a-
05«
O
«3«
J?
C»9
00
4»*
►^ I ^
O
^T?
•r''
»^
1
1^
' 7
^00
00
za
00
o
o
CD
t:
o
P-
a:
<t>
O
■ "C
^ to
O
co;
£3 *— • I
:ir. TT'
O O
CO
I
(D
o
or><
o
co
P'
C-
<-•
•-!
CA
^3
CD
X
■^
-^
m^ H- fcC -^
hO
Oi
05
c;i
05
^^
to
QO
'<i
»1
00
te
OD
_1_
00
09
■^
03
OS
to
09
09
00
09
l>0
00 I
00
CC
CO t ^ 1 co
00
09
o
00
IC
IC
o
00
CC
»^ '
W 1
O
05
CD 1
--3
O
— » 1 IC » ic
IC ' C*3
CD I 05
»^
00
ic
o w
Ui I o
IC
o
IC
05
IC
o:
00
:;^
OO
Ot
te
OD
CO
tc
Oi
CD
za
^
tc
09
"oš"
C71
Cn
00
00
05
4^
tc
O
00
(C
^mA
•q
m^
00
09
CD
Od
4^
INC
00
00
4^
t
H^
Oi
05
CD
05
4^
00
H-t
za
H-»
05
00
•q
05
05
03
^
M^
CD
05
00
09
00
3
00
^ p- D s 5 o ST«S.
fD p »J p "^ ^
2£- »r — P-
CD P-J2. B qs -^
Ženske
Oženjeni (moški)
Sanici in vdovci
CR
- S* ^
es» CD »M
S- Si 3
B <
CD
cr'
o
v deželi
zunaj dežele
o
P'
co
o
Odsotni, da se ne
ve kje
dedi6i
(nachste
Erben)
11 — 12
let stari
13-17
let stari
OO
e-»-
CO«
5f g s CD
9. o
281
Ta tabela je zanimiva na ve6 stranij, v prvi vrsti zato,
ker je nenatančna. V nobenem delu mesta ne dobimo, če
štejemo število stanovnikov, istega števila, kftkor ga je dobil
mestni računar. V notranjem mestu je živelo 74 duhovnikov,
160 plemiče v, 108 uradnikov, 234 meščane/, 9 kmetov, 457
kajžarjev itd., 122 druzih, 3.183 ž6nsk, 1 7 tujcev in 356
mladih ne več kakor 17 let starih Ijudij, vseh skupaj torej
4.890, mestni računar jih je naštel le 478'^ , torej 103 premalo,
tudi če bi bil vštel iz Ljubljane odsotne^ jednako napačno
je štel tudi v predmestjih; in sicer jiE je naštel 'povsod
preveč, zlasti v Krakovem in v Trnovem, tudi ko bi bil vštel
odsotne. Njegova številka je kar se tiče predmestij za 167
glav previsoka, a kar mesta za 103 prenizka, torej vendar
le še za 64 glav previsoka. Kakšen vzrok je imel li, da je
tako računil je težko povedati. Jednako napačen je račun,
ako seštejemo skupno število vseh duhovnikov, plemičev itd.
skratka: vseh prej navedenih ljudi; vseh teh je po njegovem
računu bilo 10.047 duš, po našem pa le 9.992; naštel jih je
torej 55 preveč. Napaki na sled priti je nemogoče in čudno
je, da ji vlada ni prišla, kajti to tabelo je predložil magistrat
za vojaški n&bor. — Opozoril sem že nekaterikrat , da so
magistrate vi računi zlasti v minulem stoletji malokdaj verjetni.
Resnično zanimivo pa je število ž6nsk, kajti Ljubljana
jih je imela 6.085, torej nad 60'Vo, moških pa še dobrih 40%
ne in sam6 3962, in sicer 1.577 oženjenih in 2.390 neoženjenih,
vseh toraj = 3967, kar se zopet ne vjema, ampak jih je pet pre-
več. Rodovin je bilo v vsem mestu 1.832 ; ker so šteli samo 1.577
oženjenih moških, torej je bilo 255 rodovin brez moške glave.
Največje predmestje je bilo predmestje Šentpetersko, ki
je štelo 336 rodovin in 1.476 stanovnikov, povprek je imela
tu jedna rodovina po 4 glave, v mestu pa nad 6 in ravno
tako v Kapucinskem predmestji.
Duhovnih Ijudij, (tem so prištevali tudi nune), imelo
je največ Kapucinsko predmestje, celo več nego mesto; na-
hajali so se tli štirje samostani: kapucinski, avguštinski,
samostan diskalcejatov in nun redu sv. Klare. Brez duhov-
nika je bilo jedino Karlovško predmestje.
Plemiči, uradniki in „honoraoijorji" so stanovali po
največ v mesti; Novi trg je bil pravi „quartier aristocratique".
Vsacega izmed nas pak iznenadi število meščanov ;
vseh skupaj jih ni bilo več kakor 369, ki so stanovali veči-
noma v mesti, nekateri pa tudi v predmestjih. Na prvih
listih te knjige smo si že razjasnili pčjem „ meščan" za mi-
nulo stoletje. Meščanje so se nazivali le tisti, ki so izprosili
289
meščansko pravico in se ukvarjali z meščanskimi posli, to
je: s trgovstvom, rokodelstvom ali obrtom. Plemiči, duhov-
niki, uradniki, kmetje, kajžarji, dninarji niso bili, ali vsaj vsi
ne, meščanje. Število meščanov ni dosti raslo, največ med
450—400 glav. Samo to malo številee je gospodovalo mestu;
na rotovži je imela besedo četrtina ali skoraj tretjina vseh
meščanov, saj je znano, da je štel mestni zastop z občino
vred 101 glavo.
Leta 1762. je bilo v mestu 396 zadružnikov, ki so bili
vsaj večinoma meščanje ter se bavili z naslednjimi p6sli,
kajti tudi nemeščanje so smeli, ako so se dali vsprejeti v
zadrugo, trgovati:
Ime
zadrugi
l»(>D 2
t
Inie
zadrugi
4
3
4
1
lekarji,
kiparji,
(Ant. Schvvtirzel,
Urb. Haber, Jak.
Lohr.)
knjigovezi,
tiskarji,
(Jurij Hebtner.)
8 Ipadarji in brflci
18 i pekarji,
kavarnarji,
stružarji,
barvarji,
mesarji,
pilarji
(„Feilhauer")
steklarji,
zlatarji in
srebrdrji,
zvonš^rji,
(Zncharlas in Bal-
tazar Schiielder,)
pasžrji,
gčslarji,
kovači,
lončarji,
klobučarji,
3
2
5
12
1
4
o
2
4
1
6
3
6
4
25
I 16
! 8
! 2
, 2
3
i 2
1
2
5
7
1
1
2
3
O
4
2
1
rokovičarji,
trgovci,
(med njimi tudi
Mich. Ang-. Zois,)
kramarji,
krzn^rji,
kotlarji,
gombarji,
klepš,rji,
nožarji,
blazinarji,
igl^rji,
lasničarji,
sodarji,
slikarji kart,
kčcarji,
glavničarji,
medičarji,
usndrji,
slikarji,
(med Jijimi dva
Jelovška,)
puškarji
(„Buchsen-
schiffner"),
gravSrji,
6
1
2
6
1
4
6
2
25
8
22
4
9
4
3
15
3
2
1
3
4
kamnoseki,
pivovarji,
krtačarji,
dimničarji,
jermen^rji,
„Stuckador",
nogovičarji,
sedlarji,
milarji,
krojači,
vkupljeni kro-
jaci,
čevljarji,
vkupljeni čevlj.,
ključžiUičarji in
urarji,
žicarji,
vrvarji,
•
kolarji,
strojarji na
b61o,
„Zirkel-
sohmied",
cinarji,
pozlatarji.
UNIVERSITV Of MICHIGAN
3 9015 02048 4823
Vkmi -v
-♦s-
[[Kategorija:Ivan Vrhovec]]
| 