Izgubljeni bog: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
PipanMojca (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
PipanMojca (pogovor | prispevki)
Vrstica 300:
- 42 —
 
na dan, ji prinašala kako mrvico jesti, ter ji pomagala in malo postregla. Tako je prišlo, če ni hotela <b>živa</b> v zemljo, da je <b>morala</b> pričeti umirati. In umirala je resnično, brez hinavstva, kakor stari pes za plotom. Umirala je torej prav resnično in prav resnobno In sosedje, ki so jo imeli po pravici na sumu, da ima denar v hranilnici, so se — po navadi tržaške »Edinosti" — zgražali nad njo, češ: še v smrtni uri stiska svoje krajcarje in najpotrebnejšega si ne privošči.
 
Na binkoštni ponedeljek zvečer ji je postalo posebno hudo. In po gospoda so poslali. Sosede pa so prihitele ter dvignile tanke koščičice njenega telesca s slame. Posavka je posodila dvoje belih rjuh, da so korito-ležišče prevlekli ž njima. Robavka pa je dala odejo, na kateri so se objemale pisane rožice s pisanimi rožicami. Še celo staro črvivo mizo so pregrnili s prtom, in na njo so postavili sveči — bili sta edini v vasi, in posodila ju je bogata Čeponka. Prižgali so tudi rudečo svečo od Matere
Vrstica 310:
Okrog koče se je nabralo skoraj vse prebivalstvo z Ostrožnega brda in čakalo gospoda. Otroci so prižigali svečice, blagoslovljene na Svečnice dan. Dekleta so tu in tam zapela pobožno pesem. Možje pa so tu in tam molili. Vse je pričakovalo gospoda!
 
V kočici na slamnatem ležišču pa je ležala ona, radi katere se je vse to godilo. Bilo ji je kakor <b>nevesti</b>, in svoji ročici, ki sta bili tako tanki, kakor je tanka najcenejša sveča pred oltarjem, je časih trepetajo izvlekla izpod rožnate odeje, in dvignila je tudi glavo, ki je bila podobna nekakemu večjemu suhemu češnjevemu sadu, ter spregovorila k svoji postrežnici:
 
„Nikoli se mi na zemlji še ni tako dobro godilo!"
Vrstica 352:
S Kristom je odšla z Ostrožnega brda!
 
<center>* * *</center>
* *
 
*
 
- 47 -
Vrstica 362 ⟶ 360:
Od tam pa nam »Slovenec" ravnokar tole sporoča: "Hvala Bogu, dobili smo novega gospoda, vzornega božjega služabnika, gospoda Petra! Taki duhovniki so nam pravi božji blagoslov, ker žive z narodom za narod. Takoj, ko je gospod Peter tu sem prišel, opazil je, da nas odirajo naši trgovci oderuhi. Zastavil se je z vsemi močmi za vsta-novitev prepotrebnega konsumnega društva. In danes že imamo to društvo. Gospodu Petru pa Bog stoterokrat povrni trud, ko-jega so imeli za nas!"
 
<center> ___________ </center>
Sedanjemu rodu v pouk, bodočemu rodu v strmenje in vsem svedrcem duhov-skega in neduhovskega stanu v zasluženo slavo spisal in zapisal je resnično to pri-povest dr. Ivan Nevesekdo.
 
 
Sedanjemu rodu v pouk, bodočemu rodu v strmenje in vsem svedrcem duhov-skega in neduhovskega stanu v zasluženo slavo spisal in zapisal je resnično to pri-povest dr. Ivan Nevesekdo.
 
== Opombe ==